Predsednik vlade dr. Robert Golob se danes mudi na uradnem bilateralnem obisku v Sarajevu. Obisk premiera sledi odločitvi voditeljev držav članic EU na decembrskem Evropskem svetu o podelitvi ...
Predsednik vlade dr. Robert Golob se danes mudi na uradnem bilateralnem obisku v Sarajevu. Obisk premiera sledi odločitvi voditeljev držav članic EU na decembrskem Evropskem svetu o podelitvi kandidatskega statusa Bosni in Hercegovini za članstvo v Uniji. Za potrditev geostrateške odločitve Evropskega sveta si je lani aktivno prizadevala prav Slovenija, vključno s predsednikom vlade dr. Golobom.
Premier se je najprej srečal z gostiteljico, predsedujočo Svetu ministrov BiH, Borjano Krišto. Gostiteljem se je zahvalil za priložnost, da lahko v Sarajevo tudi osebno naslovi vprašanje, kako pospešiti evropsko perspektivo Bosne in Hercegovine. Kot je posebej poudaril predsednik vlade, se je zunanja politika Slovenije spremenila: “Sprememba, ki stavi na to, da je treba striktno uporabljati princip solidarnosti med narodi, če hočemo dejansko doseči politično stabilnost v svetu. Ker samo če bomo imeli politično stabilnost, bomo lahko govorili o gospodarskem razvoju in blaginji vseh ljudi.” Ravno BiH po besedah premiera zaradi svoje preteklosti najbolj potrebuje solidarnost. “Ni skritega tiska, vodi nas želja po napredku celotne regije Zahodnega Balkana, ker s tem prosperira tudi Slovenija”, je izpostavil dr. Golob.
Predsednik vlade je sogovornikom pojasnil, kako se je v kontekstu ruske agresije nad Ukrajino spremenila perspektiva glede vključevanja BiH v evropske integracije. Po navedbah dr. Goloba gre po 20 letih, ko se je proces širitve v Evropski uniji upočasnjeval s tehnično administrativnimi vprašanji, danes za zgodovinsko spremembo: “Prvo sporočilo Bosni in Hercegovini v tem zgodovinskem trenutku je, naj spremenjene okoliščine izkoristi zato, da na evropski poti dejansko pospeši korak.” Slovenija želi biti ne le prijateljska država BiH na njeni evropski poti, temveč njena največja zaveznica, zato bo ponudila različne oblike pomoči; strokovno in tehnično pomoč ter tudi finančna sredstva. Predsednik vlade je izrazil tudi naklonjenost faznemu pristopu pridružitve BiH evropskim integracijam, po katerem se napredek še pred vstopom v EU lahko odraža v konkretnih koristih za državo kandidatko, na primer na področju izobraževanja, mladih ter gospodarskega razvoja.
V nadaljevanju obiska se je slovenski premier srečal s predsedujočima ter kolegijema Predstavniškega doma in Doma narodov Parlamentarne skupščine BiH dr. Nikolo Špirićem in dr. Denisom Zvizdićem ter namestnikoma Kemalom Ademovićem ter Draganom Čovićem, s predsedujočo in članoma Predsedstva BiH Željko Cvijanović, Željkom Komšićem in dr. Denisom Bećirovićem. Na delovnem kosilu s predsednico Krišto sta se pridružila zunanji minister BiH Elmedin Konaković in Staša Košarac, minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH.
Predsednik vlade je na obisku potrdil nadaljevanje močne slovenske podpore Bosni in Hercegovini po podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU-ju. Glede dvostranskih odnosov so si bili sogovorniki enotni, da so odlični, intenzivni in tradicionalno prijateljski. BiH je za Slovenijo druga najpomembnejša gospodarska partnerica v regiji in največja posamična prejemnica slovenske razvojne pomoči. Današnji pogovori so bili osredotočeni predvsem na pomen evropske perspektive za prebivalke in prebivalce BiH, nadgradnje odnosov med državama in iskanja dodatnih poslovnih možnosti. BiH ima denimo izjemen potencial glede obnovljivih virov energije, v katere želi vlagati tudi Slovenija oziroma njeni vlagatelji.
