Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, ki je pod drobnogled vzela sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, Aleš Rezar, je na novinarski konferenci predstavil nekatere pomembne ugotovitve in korake, ki jih je v zadnjem času sprejela preiskovalna komisija.
Komisija je bila ustanovljena tudi z namenom preiskave domnevnih nepravilnosti in morebitnih zlorab pooblastil v Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (UPPD) v obdobju prejšnje vlade.
»V okviru pridobljenih informacij in izvedenih zaslišanj smo v komisiji zaznali resne sume, da je nekdanji direktor UPPD, gospod Damjan Žugelj, podatke, pridobljene od bank, prejemal tudi izven utečenih in s pravilnikom predpisanih elektronskih poti, ki zagotavljajo sledljivost in zaščito tovrstne občutljive dokumentacije,« je pojasnil Rezar.
V okviru pridobljenih informacij in izvedenih zaslišanj smo v komisiji zaznali resne sume, da je nekdanji direktor UPPD, gospod Damjan Žugelj, podatke, pridobljene od bank, prejemal tudi izven utečenih in s pravilnikom predpisanih elektronskih poti, ki zagotavljajo sledljivost in zaščito tovrstne občutljive dokumentacije.
Ob tem preiskovalna komisija preverja sum, ki je bil izpričan na enem od zaslišanj, da so bili občutljivi podatki o bančnih računih posameznikov in pravnih oseb, ki bi morali biti v skladu s pravilnikom dostavljeni izključno po varovanem elektronskem sistemu, poslani kar po navadni pošti. Pošiljka naj bi bila celo naslovljena osebno na gospoda Žuglja.
»Z namenom, da te sume preverimo in dokumentirano potrdimo, je komisija podala zahtevo za sodni zaseg relevantne dokumentacije. Zahteva je bila naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani in temelji na četrtem odstavku 8. člena v povezavi s četrtim odstavkom 13. člena Zakona o parlamentarni preiskavi,« je dodal.
Z namenom, da te sume preverimo in dokumentirano potrdimo, je komisija podala zahtevo za sodni zaseg relevantne dokumentacije. Zahteva je bila naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani in temelji na četrtem odstavku 8. člena v povezavi s četrtim odstavkom 13. člena Zakona o parlamentarni preiskavi.
Komisija tako od izbranih slovenskih bank preko sodnega zasega zahteva, da predložijo:
- Popis vseh zahtev, ki so jih prejele s strani UPPD v obdobju od 13. marca 2020 do 1. junija 2022.
- Popis vse izhodne dokumentacije, ki je bila posredovana UPPD kot prejemniku ali naslovniku, vključno s seznamom vseh prilog, ki so bile del komunikacije.
- Izrecno zahtevamo navedbo načina dostave – torej ali je bila dokumentacija posredovana prek elektronskega sistema, po navadni pošti, preko kurirja ali kako drugače.
Hkrati so banke pozvali, da v vsakem primeru, kjer ni bil uporabljen elektronski sistem, tudi pojasnijo, zakaj so se odločile za takšen alternativni način dostave. To je ključno, saj interni pravilniki jasno določajo, da se mora dokumentacija izmenjevati prek elektronskega sistema, ki omogoča revizijsko sled, transparentnost, sledljivost in zahtevano stopnjo kodiranja ter varovanja podatkov.
Ob tem je poudaril še, da »banke niso predmet preiskave, preiskovalna komisija mora ugotoviti, v kakšnem obsegu je domnevna zloraba s strani člana stranke SDS g. Damjana Žuglja potekala«.
banke niso predmet preiskave, preiskovalna komisija mora ugotoviti, v kakšnem obsegu je domnevna zloraba s strani člana stranke SDS g. Damjana Žuglja potekala
