Predsednik vlade in Svobode dr. Robert Golob se je v sredo udeležil zaključka formalnega zasedanja Severnoatlantskega sveta na ravni voditeljev zavezniških držav. Voditelji držav članic zveze NATO so se v sklepni izjavi zavezali, da bodo do leta 2035 povišali letne izdatke za varnost in obrambo na pet odstotkov BDP.
Predsednik vlade ob tem poudarja, da »je edina že sprejeta zaveza za Slovenijo sprejeta Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je potrdil Državni zbor pred dvema tednoma. To je zaveza, da bomo letos za obrambne izdatke namenili dva odstotka BDP. To bomo postopoma dvigovali po 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke izdatkov za obrambne namene, skladno z metodologijo NATA iz leta 2018.«
To je zaveza, da bomo letos za obrambne izdatke namenili dva odstotka BDP.
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 postavlja temeljne usmeritve za razvoj Slovenske vojske v prihodnjem desetletju in pol ter jasno opredeliti, kaj vse varnost pravzaprav pomeni ter katere strukture naj bodo v ta koncept vključene.
Premier dr. Golob je dejal tudi, da so države članice prikimale širšemu dojemanju varnosti, ki odraža prepričanje vlade in koalicije, da te nikakor ne moremo zagotavljati zgolj z nakupi orožja: »Marsikatera država, ne samo Slovenija, že dlje časa jasno poudarja, da varnost ni samo orožje. Ne nazadnje nas podnebna kriza sili k temu, da popolnoma prilagodimo ostale družbene podsisteme. Tako se bomo lažje se soočali z naravnimi nesrečami.«
Marsikatera država, ne samo Slovenija, že dlje časa jasno poudarja, da varnost ni samo orožje.
Spomnil je, da imamo v Slovenija že sedaj enega najboljših, če ne celo najboljši sistem civilne zaščite. »Marsikaj od tega, kar mi danes že vlagamo v odpornost družbe in na kar smo lahko ponosni, ostale članice zavezništva ne. Zato verjamem, da bo tudi prilagoditev Slovenije tem novim potrebam v resnici lažja, kot bo to veljalo za marsikoga drugega,« je izpostavil premier.
»Hkrati tudi nismo nasprotovali deklaraciji, ki jo je danes zavezništvo sprejelo, iz preprostega razloga: ker ocenjujemo, da je v deklaraciji dovolj varovalk. Na eni strani lahko z našim konkretnim načrtom izpolnimo vse naše zaveze, na drugi strani pa v letu 2029 ponovno preučimo, kaj je tisto, k čemur se bomo zavezali v letih od 2030 do 2035 in za naprej. Varovalke so tako v časovnici, ker se je obdobje raztegnilo na deset let, kot na fleksibilnosti, kaj vse se šteje med širše obrambne izdatke. To je še posebej pomembno na točki, kjer je govora o dvojni rabi in civilni rabi. Varovalke so tudi v tem, da se ta pregled naredi pravočasno, to je po letu 2029, ko bo znano, kakšne bodo tehnologije in kakšne bodo razmere v svetu,« je dejal premier in dodal, da je deklaracija takšna, da koristi Sloveniji.
Na eni strani lahko z našim konkretnim načrtom izpolnimo vse naše zaveze, na drugi strani pa v letu 2029 ponovno preučimo, kaj je tisto, k čemur se bomo zavezali v letih od 2030 do 2035 in za naprej.
Slovenski strani je torej uspelo skupaj z nekaterimi drugimi državami, kot so Združeno kraljestvo, Belgija Španija, Italija, vnesti v deklaracijo takšne popravke, da smo danes lahko z njo zadovoljni: »Zadovoljen sem, da se je Sloveniji uspelo izpogajati za zaprtimi vrati in da ostaja pri svojih zavezah, ki so bile že potrjene v Državnem zboru. To je tisto, kar je najbolj pomembno.«
Zadovoljen sem, da se je Sloveniji uspelo izpogajati za zaprtimi vrati in da ostaja pri svojih zavezah, ki so bile že potrjene v Državnem zboru. To je tisto, kar je najbolj pomembno.
