Predsednik vlade in Svobode dr. Robert Golob se udeležuje rednega junijskega zasedanja Evropskega sveta, kjer izpostavlja dve ključni temi z vidika Slovenije: vprašanje odnosa Evropske unije do Izraela v kontekstu pridružitvenega sporazuma in zaščito Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Ob tem je jasno poudaril tudi operativne zaveze Slovenije v okviru Nata, pri čemer je Sloveniji skupaj s podobno mislečimi državami uspelo razširiti razumevanje obrambe – da ta vključuje tudi sisteme zaščite in reševanja ter programe družbene odpornosti, ki bodo deležni dodatne podpore.
Jasna podpora pravni državi in človekovim pravicam
Premier dr. Robert Golob je pred začetkom zasedanja Evropskega sveta izrazil odločno in nedvoumno stališče Slovenije glede pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Izraelom. Kot je dejal: »Slovenija pričakuje, da bo EU jasno ukrepala ob kršitvah drugega člena sporazuma, ki zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je jasno potrdila, da do teh kršitev prihaja. Dolžnost vseh držav članic je, da v skladu s tem ukrepamo.«
Slovenija je zato v razpravo prispevala konkreten predlog sklepa – da se zaradi sistemskih kršitev človekovih pravic s strani izraelskih oblasti zamrzne trgovinski del pridružitvenega sporazuma. Premier je ob tem izpostavil tudi politično realnost znotraj EU: »Žal so se nekatere države članice – in to pomembne države članice – odločile dati prednost lastnim interesom pred človekovimi pravicami palestinskega ljudstva. Bomo videli, ali jih bomo danes uspeli prepričati, a tudi če jih ne bomo, bomo vztrajali.«
Poudaril je, da Slovenija to vprašanje razume kot preizkus kredibilnosti in moralne integritete Evropske unije: »Moje stališče je, da če Evropska unija v naslednjih dneh, ne bo storila ničesar oprijemljivega, potem bodo morale posamezne države članice, vključno s Slovenijo in nekaterimi sorodno mislečimi državami, ukrepati same. In pripravljeni smo to storiti.«
Premier dr. Golob je zaključil z jasnim pozivom k dejanjem: »Skrajni čas je, da solidarnost dopolnimo z resničnim pritiskom na izraelsko vlado. Pri tem bomo vztrajali.«
Skrajni čas je, da solidarnost dopolnimo z resničnim pritiskom na izraelsko vlado. Pri tem bomo vztrajali.
V podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču
Druga osrednja tema, ki jo je premier naslovil na srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, zadeva zaščito Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v Haagu. V luči nedavnih pritiskov in sankcij na sodnice sodišča je Slovenija ena od pobudnic mehanizmov za zaščito neodvisnosti ICC.
»Zaenkrat strategija temelji na mehkih ukrepih, predvsem omogočanje normalnega življenja sodnicam pod sankcijami. A jasno je, da nas čaka še pomembnejša naloga: dolgoročna zaščita integritete in delovanja sodišča,« je povedal premier Golob. Dodal je, da je Slovenija v neposrednem stiku tako s sodiščem kot s sodnico Beti Hohler in bo še naprej dejavno sodelovala pri vseh korakih za zaščito mednarodnega prava in sodišča da zadrži svoj status in uspešno preganja tiste, ki so zakrivili zločine po svetu še naprej.
Slovenija za okrepitev varnosti in odpornosti države
Premier Golob je poudaril tudi operativne zaveze Slovenije v okviru zavezništva Nato. Kot je dejal, Slovenija letos prvič operativno uresničuje svojo zavezo o povečanih obrambnih izdatkih: »Edina operativna zaveza, ki jo je Slovenija doslej sprejela, je 2 % BDP za obrambne izdatke letos, z nadaljnjim postopnim zviševanjem na 3 % do leta 2030.«
Ob tem je posebej izpostavil pomen sistema zaščite in reševanja ter vlogo civilne zaščite kot temeljnega elementa nacionalne varnosti. »Prava odpornost države se kaže v tem, kako učinkovito reagiramo na nesreče. Sistem zaščite in reševanja mora ostati ena izmed prednostnih točk tudi v obrambnih strategijah, kar je bilo prepoznano tudi na včerajšnjem vrhu Nata v Haagu. Sloveniji je, skupaj s podobno mislečimi državami, uspelo razširiti pojmovanje obrambe in varnosti. Sredstva, o katerih je bilo govora včeraj, bodo lahko na razpolago tudi za podporo točno tem programom odpornosti« je dejal.
Sistem zaščite in reševanja mora ostati ena izmed prednostnih točk tudi v obrambnih strategijah, kar je bilo prepoznano tudi na včerajšnjem vrhu Nata v Haagu. Sloveniji je, skupaj s podobno mislečimi državami, uspelo razširiti pojmovanje obrambe in varnosti. Sredstva, o katerih je bilo govora včeraj, bodo lahko na razpolago tudi za podporo točno tem programom odpornosti.
Akcijski načrt: jasna razdelitev sredstev
Po vrnitvi v Slovenijo bo predsednik vlade dr. Robert Golob sklical sestanek s koalicijskimi partnerji, t. i. mini vrh koalicije, kjer bo v ospredju predstavitev načrta za izpolnjevanje obrambnih zavez. Premier je ob tem poudaril: »Moja dolžnost je, da tisto, kar smo izpogajali na mednarodni ravni, jasno pojasnim tudi v Sloveniji. Koalicijskim partnerjem bom omogočil vsa potrebna pojasnila in odgovore iz prve roke. Prepričan sem, da bodo z razlago zadovoljni, a do danes teh informacij še niso mogli imeti, zato razumem njihovo zadržanost.«
V naslednjih tednih pa se bo vlada posvetila tudi širši predstavitvi vsebine javnosti: »Pomembno je, da gremo v drobovje, v konkretne projekte in programe. Tako bo jasno, kaj je Slovenija izpogajala in kaj točno pomeni naša zaveza.«
Evropa se danes sooča z resnimi preizkušnjami, od vprašanj varnosti do temeljnih vrednot. Prav v takih trenutkih je pomembno, da države, kot je Slovenija, nastopajo jasno, samozavestno in načelno. Vztrajanje pri človekovih pravicah, obramba mednarodnega prava in pripravljenost na iskren pogovor doma so temeljni gradniki verodostojne politike. Z odločnim nastopom v Bruslju in zavezo k preglednosti doma, dr. Golob tudi tokrat dokazuje, da so njegova stališča jasna in usmerjena v prihodnost, ki temelji na vrednotah, ne na kompromisih.
