Državni zbor je na današnji seji soglasno sprejel spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
Državni zbor je na današnji seji soglasno sprejel spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Ukrepi, ki jih je hitro in učinkovito pripravila vlada, prinašajo nujne rešitve vsem, ki so jih prizadele poplave – občinam, podjetjem, zaposlenim, samozaposlenim, kmetom …
Politika enotno v dobro ljudi
»Če je kdaj čas za enotnost, je to danes, zato ker to naše državljanke in državljani od nas pričakujejo in smo to dolžni tudi dati. Ta zakon je le prvi korak, nikakor ne zadnji. Pot je še dolga in na tej poti bomo morali biti učinkoviti in kreativni. Ne sam, vsa Slovenija računa na vas, da boste vedno imeli pred očmi njih, in da bodo vse vaše rešitve namenjene njim,« je poslanke in poslance ob sprejemanju zakona pozval predsednik vlade dr. Robert Golob.
Prav tako je k enotnemu sprejemanju ukrepov za ljudi pozvala predsednica državnega zbora in podpredsednica Svobode Urška Klakočar Zupančič: »Današnje sporočilo mora biti jasno: nihče ni in ne bo ostal sam v nesreči. Opravimo svojo dolžnost, pustimo za seboj stvari, ki nas razdvajajo, se zedinimo in dajmo prednost bistvenemu. Zato bodimo vsi močni, enotni, ponosni, dejavni, saj bomo le tako lahko naredili korak naprej za dobro nas vseh.«
Hitro do učinkovitih rešitev
Spremembe zakonodaje, ki so nujne za učinkovito sanacijo posledic poplav in pomoč prizadetim, je državni zbor sprejel le 5 dni po katastrofalnih poplavah.
»Kadar se izgubi dom, se izgubijo spomini, sanje, trud generacij in generacij, ki je delala in vztrajala na tej zemlji. V poslanski skupini Svoboda to čutimo, tega se zavedamo in dali bomo vsi skupaj vse od sebe, da bodo rešitve čim boljše. Hitro ukrepanje vlade in vseh interventnih ekip je šlo v pravo smer. Vesel sem, da je vlada denar najprej zagotovila humanitarnim organizacijam, da se je našel dogovor z župani, z gospodarstvom, turizmom, da imamo v ukrepih v mislih kmetijstvo, podeželje, samozaposlene, tudi tiste v športu in kulturi, predvsem pa da mislimo prav na vsakogar, ki ga je ta nesreča in ujma prizadela,« je hitro ukrepanje za pomoč pozdravil vodja poslanske skupine Borut Sajovic.
Pomoč občinam za učinkovito sanacijo
- Predplačila občinam za sanacijo v višini 40 % predhodno ocenjene škode – da bo sanacija škode čim hitrejša in čim bolj učinkovita, bo država prizadetim občinam zanjo zagotovila predplačila v višini 40 % predhodno ocenjene škode.
Pomoč gospodarstvu
- Predplačila gospodarstvu v višini do 10 % predhodno ocenjene škode – za pomoč gospodarstvu bo država gospodarskim subjektom, ki zaradi posledic poplav ne morejo delati ali pa imajo oteženo poslovanje, zagotovila možnost predplačila za odpravo posledic, in sicer v višini do 10 % predhodne ocene škode.
Pomoč podjetjem in zaposlenim
- Nadomestilo za čakanje na delo – podjetja, ki zaradi posledic poplav delavcem začasno ne bodo mogla zagotoviti dela, bodo lahko delavce napotila na začasno čakanje na delo. Delavec bo prejel nadomestilo v višini 80 % plače, znesek pa ne bo smel biti nižji od minimalne plače. Država bo krila 80 % tega nadomestila.
- Nadomestilo v primeru višje sile – delavec, ki zaradi posledic poplav ne bo mogel opravljati dela, bo upravičen do nadomestila v višini 80 % plačila, do katerega bi bil upravičen sicer. Izplačana nadomestila delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, država povrne v celoti.
- Višja neobdavčena solidarnostna pomoč – neobdavčen znesek enkratne solidarnostne pomoči, ki jo delodajalec zaposlenemu izplača za škodo zaradi poplav, se z 2000 zvišuje na 10.000 evrov.
Pomoč samozaposlenim
- Nadomestilo za samozaposlene v višini 1200 € na mesec – samozaposleni, ki zaradi posledic poplav ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah, so upravičeni do 1200 evrov pomoči na mesec.
Pomoč kmetijstvu
- Pomoč za 100-odstotno škodo v kmetijstvu – sprejeti ukrepi uvajajo predhodno pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, ki so zaradi naravnih nesreč v celoti izgubili pridelek. Takšna pomoč se bo dodeljevala po načelu de minimis. Uvaja pa se tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma se širi obseg upravičenosti tudi v primerih škode zaradi naravne nesreče, za katero je sicer mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo.
Izredni dopust za prostovoljce
Prostovoljci, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, ima pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav.
14. avgust – dan solidarnosti
- Prihajajoči ponedeljek, 14. avgusta, bo dela prost dan solidarnosti. Namenjen je temu, da čez vikend in praznike prebivalci Slovenije pokažemo solidarnost do prebivalk in prebivalcev prizadetih krajev ter pri odpravljanju posledic poplav pomagamo po svojih močeh.
Tamara Vonta, poslanka Svobode: »Dan solidarnosti se ne meri samo v ekonomskih učinkih. Dan solidarnosti, tako kot je bil zamišljen, je pravi način. Bistveno je to, da se ljudje zavemo, da smo del skupnosti, zelo pomembno je, da imamo občutek za skupnost, občutek za solidarnost, ki ni vedno samo denar. Vsak bo pomagal na svoj način.«
