Državni zbor je na izredni seji opravil drugo obravnavo vladnega predloga novele zakona o osnovni šoli, ki med drugim prinaša novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja ...

Državni zbor je na izredni seji opravil drugo obravnavo vladnega predloga novele zakona o osnovni šoli, ki med drugim prinaša novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu, obveznih tujih jezikov in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami. Gre za spremembe, ki predstavljajo začetek širše šolske reforme. »Ključni razlog za sprejetje novele predstavlja vedno prisotna potreba po posodabljanju šolskega sistema, ki se tako stalno prilagaja zahtevam in specifikam okolja in časa. Novela stremi tako k višji kakovosti osnovnošolskega izobraževanja kot tudi k ustvarjanju pravičnejšega sistema vzgoje in izobraževanja,« je poudaril minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda.

Obvezni prvi tuji jezik že v prvem razredu osnovne šole, NPZ tudi za tretješolce

Novela uvaja obvezni prvi tuji jezik v prvi razred osnovne šole, in to angleščino ali nemščino. Minister Felda  pričakuje, da bo to prispevalo k večjezičnosti in enakim možnostim učencev za učenje tujih jezikov. NPZ je bil po dosedanji ureditvi obvezen v šestem in devetem razredu ter ni bil eno od meril pri vpisu na srednje šole. Novela pa NPZ uvaja tudi za tretješolce in določa, da je v primeru omejitev vpisa na srednje šole uspeh na NPZ v devetem razredu lahko eno od meril pri vpisu.

Zakonski predlog posega tudi v koncept razširjenega programa. Tako se podaljšano bivanje, jutranje varstvo ter dodatni in dopolnilni pouk preoblikujejo v štiri nova vsebinska področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja, učenje učenja ter razvoj digitalne in finančne pismenosti. Prenovljeni razširjeni program – učenci naj bi se vanj vključevali prostovoljno – osnovnim šolam daje več avtonomije, saj bodo lahko izvajanje programa določile skladno z letnim načrtom, pri čemer bodo lahko upoštevale osebnosti učencev in okolja.

Poslanka Svobode Katarina Štravs: »Znanje mora postati ena temeljnih vrednot naše družbe – z razvijanjem delovnih in učnih navad otrok in učencev, individualne odgovornosti ter s krepitvijo zavesti o pomembnosti znanja in pismenosti.«

Novela nagovarja tudi vključevanje učencev priseljencev v obvezni program

Pomembna novost v predlogu novele je tudi ta, da bodo morali osnovnošolci, ki se izobražujejo na domu, opravljati izpite iz enakega števila predmetov kot njihovi vrstniki, ki se izobražujejo v šolah. Če učenec, ki se izobražuje na domu, ob koncu šolskega leta ne bo uspešno opravil ocenjevanj pri posameznih predmetih, se bo moral v naslednjem letu izobraževati v šoli. Prav tako novela uvaja postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program. Novo je določilo o njihovi vključitvi v začetni pouk slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med obveznim programom.

Vladni predlog prinaša tudi organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom  ter v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Slednje bo po pričakovanju ministrstva rešilo problematiko težavnejšega vključevanja osnovnošolcev s posebnimi potrebami v ostale organizirane oblike varstva. Tretjo obravnavo novele bo državni zbor opravil na naslednji seji.

Poslanka Svobode Vera Granfol: »Vsak korak na področju vzgoje in izobraževanja je ključen za oblikovanje prihodnosti naše družbe, zato je vsekakor potreben premišljen pristop pri spreminjanju zakonodaje in uvedbi novosti.«

Prebivalci morajo zadihati čistejši zrak, to je njihova pravica

Državni zbor je opravil tudi drugo obravnavo odmevnega civilnodružbenega predloga novele zakona o varstvu okolja, tretja obravnava pa bo sledila na redni februarski seji. Predlog, ki sta ga podpisala društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitut 8. marec, med drugim zaostruje mejne vrednosti emisij iz naprav za sosežig odpadkov in uvaja bolj transparenten monitoring. Sedaj so namreč okoljski standardi za sosežigalnice milejši. V poslanski razpravi je bilo večkrat slišati oceno, da bo novela prispevala k hitrejšemu uresničevanju pravice do zdravega življenjskega okolja za prebivalce celotne države.

Podporo predlaganim rešitvam so doslej izrazili predstavniki državnega sveta, številnih ekoloških društev in civilnih iniciativ, mednarodnih organizacij Greenpeace in Amnesty International ter predstavniki Skupnosti občin Slovenije in Občine Kanal ob Soči. Zakonski predlog soglasno in v celoti podpira tudi zdravniška stroka, ki je že pred leti pozvala odločevalce, naj mejne vrednosti za vsakršno obremenjevanje okolja določijo po meri zdravja ljudi in ne po meri onesnaževalcev.

Poslanka Svobode mag. Nataša Avšič Bogovič: »Moramo se zavedati, da ni ničesar nad pravico do zdravega življenjskega okolja in zdravja ljudi. Prebivalci morajo zadihati čistejši zrak, to je njihova pravica. Dolžnost politike pa je, da jim z ustreznimi zakonskimi določitvami to omogoči. In novela zakona o varstvu okolja gre v pravo smer.«

Okoljska aktivistka Mateja Sattler: »Po dolgih letih opozarjanj in številnih neuslišanih prošnjah in apelih k zaščiti zdravja ljudi v Srednjem Posočju so vendarle na obzorju lepši časi. Noveliran zakon prinaša spremembe, s katerimi bomo pridobili vsi prebivalci Anhovega, Soške doline, Krškega in drugih krajev, kjer obratujejo naprave za sosežig.«

Sicer smo v Gibanju Svoboda že v predvolilni kampanji in v strankinem programu poudarili, da si zaslužimo državo, ki ji je mar za okolje in ki tako skrb za okolje kot skrb za človeka postavlja v središče svojega delovanja. Tudi v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo s sistemskimi ukrepi zmanjšali pritiske na naravno in zdravo življenjsko okolje ter uredili sanacije v preteklosti onesnaženih okolij in starih okolijskih bremen.

Vladna novela daje učinkovito podlago za razdelitev 13.000 računalnikov najranljivejšim

Poslanke in poslanci pa so opravili tudi splošno razpravo o vladnem predlogu novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti in sprejeli sklep, da je predlog primeren za nadaljnjo parlamentarno obravnavo. Novela določa podlago za razdelitev 13.000 računalnikov, ki jih je kupilo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Po besedah ministrice dr. Emilije Stojmenove Duh bodo spremembe zakona zagotovile bistveno bolj učinkovito delovanje mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme ranljivim skupinam prebivalstva: »Gre za manjše spremembe zakona, ki podrobneje določajo skupine prebivalstva, ki so v okviru vsakokratnega javnega poziva upravičeni do izposoje računalniške opreme,« je pojasnila. Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba si namreč prizadeva, da bi socialno najranljivejši računalnike prejeli v najkrajšem možnem času. Pomembno je, da bodo imeli dostop do njih predvsem otroci iz revnejših družin. Novela zato kot upravičence določa vse, ki imajo vsaj enega osnovnošolskega otroka in so kot prejemniki otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred, kar pomeni, da njihov mesečni dohodek na osebo ne presega 221,46 evra. Če bo še kaj opreme ostalo, pa se bo lahko krog upravičencev razširil na drugi dohodkovni razred.

Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh: »Parlamentarna razprava je pokazala, da velikokrat ponovljena in orkestrirano vodena laž o tem, da za nakup računalnikov ni bilo pravne podlage, vendarle ni resnica.«

Poslanka Svobode Tereza Novak: »Digitalni razkorak ohranja obstoječe družbene in ekonomske neenakosti. Tisti, ki nimajo dostopa do računalnikov, so v bistveno slabšem položaju glede izobrazbe, možnosti zaposlitve in celo dostopa do zdravstvenega varstva. Vse to še poglablja obstoječe razlike in ovira socialno mobilnost.«

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Evropska unija je politična in socialna inovacija
Sara Žibrat o posvetovalnem referendumu o gojenju in predelovanju konoplje
Tamara Vonta o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Janja Sluga o posvetovalnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja