Predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob se je 16. in 17. februarja udeležil Münchenske varnostne konference. Gre za najpomembnejšo varnostno konferenco na svetu, kjer potekajo ...

Predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob se je 16. in 17. februarja udeležil Münchenske varnostne konference. Gre za najpomembnejšo varnostno konferenco na svetu, kjer potekajo razprave na najvišji ravni o najpomembnejših aktualnih zunanjepolitičnih in varnostnih izzivih. Kot govorec je sodeloval na okrogli mizi o reformi Varnostnega sveta, svoja številna dvostranska srečanja s svetovnimi voditelji ob robu konference pa je posvetil izključno iskanju rešitev za dosego čim prejšnjega premirja v Gazi.  

»Obstaja skupno soglasje o tem, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi preprečili napad na Rafo. Enako velja za humanitarno pomoč. Narediti moramo vse, da bo na teren prišlo več pomoči,« je bil jasen predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob v intervjuju za AlJazeero po tem, ko se je ob robu Münchenske varnostne konference sestal s številnimi svetovnimi voditelji in predstavniki mednarodnih organizacij.  

Poudaril je, da Palestincem, ki se trenutno nahajajo v Rafi, zmanjkuje časa. Opozoril je tudi na to, da je Evropska unija glede situacije v Gazi še vedno neenotna, kar jo dela tudi manj učinkovito: »Moč EU je v njeni edinstveni enotnosti. Bolj ko je enotna, močnejša je. Enako pravilo poskušamo uporabiti tudi za razmere v Gazi. Počasi, počasi napredujemo. Toda izgubljenih je bilo že preveč življenj. Zato nisem prepričan, ali bo samo iskanje enotnosti pomagalo. Torej to pomeni, da bomo morali enostransko ali v majhnih skupinah storiti več,« je pojasnil premier.  

Na izjemen pomen enotnosti ne zgolj EU, pač pa celotne mednarodne skupnosti pri prizadevanju za končanje vojne v Gazi, je sicer premier opozoril že pred odhodom na konferenco: »Sami ne moremo doseči ničesar. Če zoper vojno povežemo ves svet, pa lahko dosežemo vse 

Dvostranska srečanja v znamenju iskanja miru v Gazi

Premier je z dvostranskimi srečanji pričel že v petek po prihodu na konferenco, ko se je ločeno sestal z ameriško podpredsednico Kamalo Harris ter generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guiterresom.  

S Harris sta v pogovoru potrdila dobre odnose med državama ter se zavzela za krepitev sodelovanja, predvsem na področju energetike in gospodarstva. Sicer pa sta razpravljala predvsem o razmerah v Gazi. Kot je po sestanku dejal dr. Golob, mu je precej upanja vlilo trdno stališče ameriške podpredsednice o pravici Palestincev do samoodločbe.  

Z Generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guiterresom je predsednik vlade razpravljal o dogajanju v Gazi, zlasti o zaskrbljujoči situaciji v Rafi in vprašanju financiranja agencije ZN za podporo Palestincem (UNRWA). Potrdil je močno podporo delu OZN ter se zahvalil za dosedanje izjemno sodelovanje, generalni sekretar Guterres pa je naše aktivnosti v Varnostnem svetu Združenih narodov ocenil kot izjemne in neprecenljive. 

Premier se je sicer sestal še z jordanskim kraljem Abdulahom II., premierjem Katarja, šejkom Mohammedom bin Abdulrahmanom Al Thanijem, visokim komisarjem ZN za begunce Filippom Grandijem, generalno direktorico Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjano Spoljarić Egger, z generalnim direktorjem Svetovne zdravstvene organizacije Tedrosom Adhanomom Ghebreyesusom in s predsednikom Open Society Fundacije Alexandrom Sorosem.  

Ni pravi čas za reformo Varnostnega sveta

Povabilo na enega izmed najbolj prepoznavnih političnih panelov varnostne konference predstavlja priznanje vladi in njenim zunanjepolitičnim prizadevanjem za mir in varnost na svetu. Hkrati pa predstavlja priložnost, da Slovenija predstavi svoje poglede na reformo VS OZN,« je povedal premier. Kot govorec je namreč sodeloval na t. i. “spotlight” panelu o reformi Varnostnega sveta Združenih narodov.  

Glavno premierjevo sporočilo je bilo, da sedaj ni pravi čas za reformo Varnostnega sveta, saj živimo v času kriz, razmere v svetu pa so enostavno preveč resne in nepredvidljive. Prizadevanja za reformo Varnostnega sveta bi fokus mednarodne skupnosti zgolj preusmerjala stran od reševanja kriz, kot je vojna v Gazi.  

»Slovenija se bo v Varnostnem svetu osredotočila na odpravo zlorabe veta. Stalne članice želimo spomniti na krovno poslanstvo. Prednost manjše države, kot je Slovenija, je predvsem v tem, da je lahko pošten posrednik. To je luksuz, ki ga večje države nimajo,« je premier še povedal glede tega, kako vidi vlogo in prioritete Slovenije v času dvoletnega mandata nestalne članice Varnostnega sveta, ki ga je Slovenija začela 1. januarja letos.  

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Evropska unija je politična in socialna inovacija
Sara Žibrat o posvetovalnem referendumu o gojenju in predelovanju konoplje
Tamara Vonta o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Janja Sluga o posvetovalnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja