Pokojninska reforma, ki jo je Vlada Republike Slovenije v sodelovanju s socialnimi partnerji predstavila javnosti, ni zgolj skupek številk in parametrov. Je strateški, sistemski ukrep, ki temelji na vrednotah spoštovanja, solidarnosti in dolgoročne vzdržnosti. Reforma odgovarja na ključne izzive starajoče se družbe in hkrati postavlja temelje zaupanja za prihodnje generacije.
Zakaj reforma zdaj?
Predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob je ob podpisu dogovora o predlagani pokojninski noveli poudaril, da je reforma nujna. Ne le zaradi demografskih trendov, ki kažejo na vse večji delež starejšega prebivalstva, temveč tudi zaradi potrebe po javnofinančni stabilnosti in odgovornosti do vseh generacij – zdajšnjih in prihodnjih.
»Spoštljiv dialog med različnimi akterji je tisti, ki pripelje do najboljših rešitev in do najbolj uravnoteženih dogovorov,« je dejal premier Golob.
Pokojninski sistem mora biti zanesljiv in pravičen – danes in jutri. Zato reforma stremi k trem ključnim ciljem.
»Zagotavljanje dostojnih pokojnin za sedanje upokojence, ki so svojo življenjsko dobo in delo že prispevali v skupno dobro, zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, da bo ta deloval tudi v prihodnjih desetletjih in vzpostavitev zaupanja mlajših generacij, da bo sistem poskrbel tudi zanje, ko pride njihov čas za upokojitev,« je ob današnjem podpisu dejal dr. Robert Golob.
Sistemskost in konkretni ukrepi
Reforma prinaša vrsto sistemskih ukrepov, ki rešujejo dolgoletna odprta vprašanja in uvajajo novosti, ki izboljšujejo socialno varnost upokojencev:
- Letni dodatek, ki je bil doslej vsako leto predmet pogajanj in negotovosti, bo po novem sistemsko urejen. To pomeni, da ne bo več odvisen od politične volje ali razpoložljivosti sredstev v posameznem proračunu – postal bo zakonska pravica vsakega upokojenca.
- Zimski dodatek (“božičnica”) – pomembna novost reforme. Gre za novo obliko podpore, ki bo prvič izplačana že letos ob novembrski pokojnini v višini 150 evrov. V naslednjih letih se bo višina dodatka postopoma povečevala – za 20 evrov letno vse do leta 2030, ko bo znašal 270 evrov.
- Varstveni dodatek, ki je namenjen najbolj ranljivim, bo administrativno poenostavljen, da ga bodo prejemniki lažje uveljavljali in dostopali do svojih pravic brez zapletenih postopkov.
Vsi ti ukrepi pomenijo več predvidljivosti, več varnosti in več spoštovanja do upokojencev. Vlada in socialni partnerji so s tem pokazali, da je mogoče doseči pomembne reforme skozi spoštljiv dialog, ki temelji na skupni skrbi za prihodnost.
Reforma ne jemlje – reforma gradi
Premier Golob je posebej izpostavil, da je bila ena od ključnih prioritet pogajanj uravnoteženost. Reforma ni usmerjena proti katerikoli skupini – nasprotno, ne gre na škodo sedanjih upokojencev, temveč gradi sistem, ki bo pravičen in dostojen za vse. Je rezultat kompromisa, sodelovanja in skupne vizije.
»Vse te tri cilje – skrb za sedanje upokojence, vzdržnost sistema in zaupanje mladih – je bilo treba zložiti v mozaik. Ponosni smo, da nam je to uspelo,« je še povedal predsednik vlade.
Odločitev za prihodnost
Pokojninska reforma ni le odgovor na izzive današnjega dne, temveč izraz odgovorne politike, ki gleda dlje. Družba, ki spoštuje svoje starejše, ki krepi solidarnost in zaupanje med generacijami, je družba, ki ima prihodnost.
Vlada verjame, da bomo s to reformo ohranili pravičnost, zagotovili dolgoročno stabilnost in zgradili sistem, v katerega lahko verjamemo vsi – tako danes kot jutri.
