Evropski parlament je potrdil zakonodajo o obnovi narave. Ta predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 % habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju ...

Evropski parlament je potrdil zakonodajo o obnovi narave. Ta predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 % habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju.

»Veseli me, da je bila zakonodaja o obnovi narave sprejeta, kljub napovedim EPP, da bodo glasovali proti. Čeprav je potrjena zakonodaja v procesu pogajanj izgubila svojo prvotno moč, saj končno besedilo bistveno odstopa od ambicij originalnega predloga, pa bi bilo po večletnem delu vseh treh institucij zavrnitev zakonodaje izjemno neodgovorno in škodljivo. Omenjen zakon namreč povečuje prehransko varnost, ohranja naravno okolje in biodiverziteto za prihodnje generacije ter zmanjšuje tveganja naravnih katastrof. Menim, da imajo interesne skupine, ki so nasprotovale zakonodaji, napačne predstave o učinku tega zakona, saj bi ta zakon ohranjal ravno tisto, kar vsi – tudi ali predvsem kmetje – nujno potrebujemo, in sicer neokrnjeno naravo (ali vsaj delež) za prihodnje generacije,« je po potrditvi zakonodaje povedala evropska poslanka Svobode Irena Joveva.

»Glasoval sem za zakon, čeprav je vsebinsko dokaj zvodenel. Menim, da gre za kompromis, ki ga Evropska uniha glede na podnebne trende potrebuje. Sam sem prepričan, da bi bilo neukrepanje, glede na naravne nesreče, ki smo jim priča v EU in ki jim botrujejo podnebne spremembe, neodgovorno in škodljivo, dolgoročno pa tudi dražje od sedaj predvidenih ukrepov. Menim pa tudi, da ne smemo popustiti nesprejemljivemu nasilju in vandalizmu, ki smo mu bili priča včeraj v Bruslju in za katerega ni opravičila ne glede na razloge in upravičenost ali neupravičenost zahtev,« pa je zapisal evropski poslanec dr. Klemen Grošelj.

Kaj zakonodaja o obnovi narave pomeni za Slovenijo

Sloveniji, tako kot ostalim članicam EU, to prinese določene obveznosti za zaščito narave, naravnih habitatov in povrnitev degradiranih območij v prvotno stanje, ob sočasnem preprečevanju morebitne degradacije obnovljenih območij v prihodnosti. Slovenijo kar v 37 % pokrivajo območja v sklopu Nature 2000, ki jih zaznamujejo ena od najdragocenejših naravnih bogastev znotraj Evropske unije. Kljub temu pa je v kar 55 % naših naravnih habitatov opaziti degradacijo, kar negativno vpliva na celotne ekosisteme v državi. Konkretno takšen negativen trend razgradnje in krčenja habitatov ogroža našo zaščiteno kranjsko čebelo (in druge insekte), ki so nujno potrebni za učinkovito delovanje našega kmetijstva ter, nenazadnje, za naša življenja. Nadalje ohranjanje vodnih habitatov, poleg ohranjanja narave in boja proti onesnaževanju, omogoča življenje naravnih organizmov, ki s svojim obstojem zagotavljajo Slovenkam in Slovencem dostop do čiste, pitne vode. Z obnavljanjem degradiranih območij in zaščito habitatov bomo zagotovili kakovostno in zdravo življenje vseh nas, v sožitju.

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Evropska unija je politična in socialna inovacija
Sara Žibrat o posvetovalnem referendumu o gojenju in predelovanju konoplje
Tamara Vonta o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Janja Sluga o posvetovalnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja