Evropski poslanec Svobode dr. Klemen Grošelj v intervjuju za 24ur o zelenem prehodu, stanju demokracije v EU, izzivih EU na področju gospodarstva in tehnologij ter o tem, kakšno Unijo si želi po ...
Evropski poslanec Svobode dr. Klemen Grošelj v intervjuju za 24ur o zelenem prehodu, stanju demokracije v EU, izzivih EU na področju gospodarstva in tehnologij ter o tem, kakšno Unijo si želi po volitvah.
»Treba se je spomniti, zakaj smo pravzaprav šli v zeleni prehod. Imamo eno dejstvo, ki se mu reče podnebne spremembe. V tem trenutku, ko mi govorimo o zelenem prehodu, se recimo pomemben del državljanov Evropske unije sooča s katastrofalno sušo, v Kataloniji že omejujejo celo uporabe pitne vode. Zeleni dogovor je torej nujen odziv na klimatske spremembe,« je v intervjuju za 24ur dejal evropski poslanec Svobode dr. Klemen Grošelj.
Zeleni prehod, pojasnjuje Grošelj, je sestavljen iz dveh temeljnih komponent. Prva je odziv na okoljske spremembe, ki jih že sedaj občutimo ljudje. Gre za prilagajanje na spremembe ter zmanjševanja vpliva ljudi na podnebje. Druga komponenta je tehnološko razvojni preboj, ki je s tem povezan: »Predsednica komisije, ki sicer ne prihaja iz moje politične opcije, je vedno to poudarjala. Eden od ciljev je ta, da imamo v Evropi primat ali pa vsaj konkurenčno prednost na področju teh zelenih tehnologij.«
Še ena prednost čimprejšnjega zelenega prehoda je, dodaja Grošelj, povečanje evropske avtonomije in neodvisnosti na energetskem področju, kar bi državljanke in državljane obvarovalo pred energetskimi krizami v prihodnje: »Energetska kriza je posledica energetske odvisnosti, ki jo želimo omejiti tudi z zelenim prehodom. Se pravi, da dosežemo več avtonomije na energetskem področju,« poudarja dr. Klemen Grošelj.
Kakšno Evropsko unijo bomo imeli po volitvah?
»Predvsem bi si želel, da bo Evropska unija po teh volitvah še vedno evropska, da se bomo pogovarjali o prihodnosti, o dobrobiti vseh državljank in državljanov,« poudarja Grošelj, ki sicer meni, da bo boj med avtoritarnimi, suverenističnimi in evroskeptičnimi silami na eni ter proevropskimi in demokratičnimi silami na drugi strani tisto, kar bo odločilno zaznamovalo letošnje volitve v Evropski parlament.
»Verjamem, da brez zelenega prehoda ne bo nujno potrebnega tehnološko-razvojnega preboja, ki bi zagotavljal dobro plačana in kakovostna delovna mesta. Rešitev prihodnjih izzivov ni v vračanju v preteklost. Pred nami je gotovo neko obdobje negotovosti, ki se zdaj odraža tudi v nemirih in protestih, ki jih vidimo. Ampak to lahko pomeni samo dvoje: to, da je najboljša rešitev in odgovor na te izzive, evropski, in pa seveda to, da je Evropska unija še vedno demokracija,« še dodaja Grošelj.
