V zadnjih tednih se je med upokojenci razširil dvom, ki je nastal ob pogovorih, izračunih in številnih različnih interpretacijah novega sistema izplačevanja božičnice, žal pa tudi zaradi nekaterih namernih zavajanj. Mnogi se sprašujejo, ali bo uvedba obvezne božičnice v letu 2025, ki bo izplačana brez prispevkov, vplivala na izračun povprečne plače in s tem zmanjšala rast pokojnin v letu 2026. Tako se je med ljudmi ustvaril vtis, da bo ta sprememba izničila učinek zimskega dodatka in da bodo upokojenci tisto, kar danes prejmejo, že jutri vračali skozi nižjo uskladitev.
Tak pomislek izhaja iz prepričanja, da so božičnice v preteklosti zaradi prispevkov dvigovale povprečne plače v zadnjih mesecih leta in s tem krepile osnovo za prihodnje pokojninske uskladitve. Ker bo prihodnja božičnica neobremenjena s prispevki, se poraja strah, da bo statistično izginil ta tako imenovani “decembrski efekt”, s čimer naj bi bila povprečna plača nižja in posledično tudi pokojnine.
Te skrbi so razumljive. Vsak upokojenec želi vedeti, ali bo njihov dohodek varno rasel ali bo kakšna sprememba povzročila, da bodo na boljšem zgolj na papirju. Prav zato je pomembno pojasniti, kako se dejansko izračunava povprečna plača in zakaj obvezna božičnica ni dejavnik, ki bi vplival na pokojnine.
Vsak upokojenec želi vedeti, ali bo njihov dohodek varno rasel. Prav zato je pomembno pojasniti, kako se dejansko izračunava povprečna plača in zakaj obvezna božičnica ni dejavnik, ki bi vplival na pokojnine.
Statistični urad plače ne izračunava preprosto tako, da bi seštel vse, kar ljudje prejmejo, in delil s številom mesecev. Povprečno letno bruto plačo sestavlja izključno kategorija rednih plač – torej plačil, ki jih zaposleni prejemajo za svoje delo in ki odražajo dejansko gibanje vrednosti dela v gospodarstvu. Izredna izplačila, med katera sodijo božičnice, nagrade in enkratni dodatki, se vodijo popolnoma ločeno in ne vstopajo v izračun povprečne redne plače.
Z drugimi besedami: to, ali je božičnica obdavčena, obremenjena s prispevki ali povsem oproščena prispevkov, ne vpliva na tisto številko, ki določa uskladitev pokojnin. Statistika natančno loči med rednimi dohodki in enkratnimi nagradami. Božičnica je vedno sodila v kategorijo izrednih izplačil, zato ne nosi teže, ki se ji pripisuje v omenjenem pomisleku.
Ali je božičnica obdavčena, obremenjena s prispevki ali povsem oproščena prispevkov, ne vpliva na tisto številko, ki določa uskladitev pokojnin. Statistika natančno loči med rednimi dohodki in enkratnimi nagradami.
To potrjuje tudi praksa zadnjih let. Delodajalci so enkrat izplačevali višje nagrade, drugič nižje, včasih celo več različnih dodatkov v enem letu. Kljub tem nihanjem izrednih izplačil pa se dinamika rasti pokojnin nikoli ni obrnila navzdol niti ni nihala skladno s temi dodatki. Pokojnine so vedno sledile trendu osnovnih plač, ki rastejo stabilnejše in odražajo dolgoročno stanje v gospodarstvu.
Obvezna božičnica je torej ukrep, namenjen zaposlenim, ki ne posega v formulo, po kateri se usklajujejo pokojnine. Zimski dodatek pa je pomoč upokojencem, ki jim neposredno olajša stroške. Gre za dva različna ukrepa, ki ju je napačno povezovati v zgodbo o tem, da bo država najprej dala in potem vzela.
Če želimo govoriti o tem, kaj resnično vpliva na rast pokojnin, moramo pogledati širše. Tisto, kar je res pomembno, niso enkratni dodatki, temveč gibanje rednih plač. Če te rastejo, rastejo tudi pokojnine. In prav zato ostaja ključno, da še naprej krepimo rast osnovnih plač, izboljšujemo pogoje dela in spodbujamo produktivnost, saj je to temelj stabilnega pokojninskega sistema.
Če želimo govoriti o tem, kaj resnično vpliva na rast pokojnin, moramo pogledati širše. Tisto, kar je res pomembno, niso enkratni dodatki, temveč gibanje rednih plač.
Skratka: obvezna božičnica ne bo znižala uskladitve pokojnin. Skrbi so razumljive, a temeljijo na napačni predstavi o tem, kako statistika obravnava izplačila. Sistem ostaja enak, zaščita pokojnin pa odvisna od rasti rednih plač – in ta ostaja stabilna.
