Ob mednarodnem dnevu gozdov je po državi potekala četrta vseslovenska prostovoljska akcija sadnje dreves Pomladimo gozdove 2023. Prostovoljcem so se pridružili tudi predsednik vlade in Gibanja ...

Ob mednarodnem dnevu gozdov je po državi potekala četrta vseslovenska prostovoljska akcija sadnje dreves Pomladimo gozdove 2023. Prostovoljcem so se pridružili tudi predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob ter poslanke in poslanci Svobode. 

Dr. Robert Golob, predsednik Gibanja Svoboda in vlade: »Lani poleti po požaru na Krasu je območje izgledalo grozno, zdaj, ko je pomlad in ko stvari že brstijo, pa je upanje, da bo škoda zaradi velikega požara morda manjša, kot je kazalo lani, in da si bo narava sama opomogla. Naša dolžnost je, da ji pri tem pomagamo in da tam, kjer je bilo opustošenje zaradi požara največje, poskušamo zasaditi nova semena in drevesa, da si bo Kras čim prej opomogel.«

Z udeležbo so želeli prispevati k širjenju zavesti o pomenu gozda za obstoj človeštva, kar je tudi osrednji namen akcije. Vsi, ki so se ji pridružili, so sporočili, da jim ni vseeno za slovenski gozd in da želijo narediti nekaj dobrega za prihodnje generacije. 

Martin Marzidovšek, poslanec Svobode: »Gozdovi so zaklad naše dežele. Zelo sem se razveselil pobude Pomladimo gozdove, saj se mi zdi odlična priložnost, da opozorimo na pomembnost ohranjanja gozdov in njihove biološke raznovrstnosti. Načeloma velja, da je treba gozdove varovati predvsem pred človeškimi vplivi, saj se znajo sami najbolje obnavljati. Vendar bo zaradi ekstremnih podnebnih in tudi ekosistemskih neravnovesij, ki jih prinašajo vedno bolj opazne spremembe podnebja, moral tudi človek pomagati pri ohranjanju te naravne dediščine. Odgovornost vseh nas je, da ohranimo gozdove.«

Prostovoljci so drevesa sadili na površinah, ki so jih prizadele naravne ujme ali podlubniki, v primeru Krasa pa lanskoletni požar. Tako so okoli 6000 sadik avtohtonih drevesnih vrst hrasta, češnje, jelke, macesna, duglazije, kostanja, gorskega javorja, bukve in gradna posadili na štirih lokacijah: na Kočevskem v bližini vasi Polom, nad Lovrencem na Pohorju, v Smrečju pri Bohorju in v Mošah pri Medvodah. V bližini Renč na goriškem Krasu pa je poleg sadnje 300 sadik dreves potekala še setev 24 kilogramov semen avtohtonih drevesnih vrst topokrpega javorja, maklena, lipovca in lipe, kar je bila tudi posebnost letošnje akcije.

Andreja Živic, poslanka Svobode: »Ob lanskem požaru na Krasu sem obiskala gasilce, jim prinesla sadje in vodo. Izmučeni so bili tako oni kot narava. Kot kraška poslanka sem se že takrat zaobljubila, da bom sodelovala pri pogozdovanju ter pri pripravi in sprejetju ukrepov pomoči. Poslanke in poslanci Svobode smo skupaj s predsednikom vlade z velikim spoštovanjem do narave sodelovali v akciji Pomladimo gozdove, da se naš edinstven Kras ponovno obnovi.« 

Na goriškem Krasu so se prostovoljcem pridružili predsednik Gibanja Svoboda in vlade Robert Golob ter naši poslanke in poslanci Andreja Živic, Martin Premk, Tereza Novak, Robert Janev, Tamara Kozlovič in Bojan Čebela. Nad Lovrencem na Pohorju so pri sadnji dreves pomagali Andreja Rajbenšu, Lena Grgurevič in Martin Marzidovšek, v Mošah pri Medvodah pa Katarina Štravs. Na vseh petih lokacijah letošnje akcije so bili prisotni tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije in Slovenskih državnih gozdov, ki so prostovoljcem svetovali pri delu. Sicer je sadnja dreves enostavno opravilo, zato se akcije Pomladimo drevesa vsako leto udeležijo vse generacije, od otrok do najstarejših.

Tereza Novak, poslanka Svobode: »Kot poslanka državnega zbora lahko marsikaj naredim za gozdove, a posaditi drevo ima dodatno vrednost.  Takoj je že naložba v boljšo, bolj zeleno prihodnost.  Je nekaj, kar naredim  za svojo dušo in ob tem za vse, ki prihajajo za nami. Samo potruditi se moram, da s svojim delom ustvarim pogoje, da bodo drevesca, ki jih bom posadila, dobro in dolgo rasla. Obožujem gozd. Sprehod po njem je zame eden od vrhuncev dneva.«

Gozdovi so nedvomno naše naravno bogastvo in tega so se zavedali že naši predniki, ki so pionirji na področju trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Gojitvena in varstvena dela za zagotavljanje ekološke funkcije  gozdov imajo tako v Sloveniji dolgoletno uspešno tradicijo. Žal pa se od leta 2014 slovensko gozdarstvo sooča  s posledicami naravnih ujm in napadi podlubnikov. V Gibanju Svoboda smo zato še toliko bolj pozorni na to, kaj se dogaja z našimi gozdovi.  S sajenjem in pomlajevanjem ohranjamo pisanost gozdnih rastišč in gozdove predajamo našim zanamcem v dobrem stanjem. Glede tega v Svobodi opozarjamo, da ni dovolj le sodelovanje vseh deležnikov v gozdarstvu, ampak je treba v skrb za slovenske gozdove aktivno vključiti tudi najširšo javnost.

Letošnji mednarodni dan gozdov postavlja v ospredje povezanost zdravja gozdov in ljudi ter vlogo trajnostne skrbi za gozdove pri blaženju podnebnih sprememb. Slovenke in Slovenci pogozdujemo, ker je to del naše naravovarstvene tradicije in ne le zunanja usmeritev. Večina naših gozdov se upravlja, njihova lesna zaloga pa se uporablja za gospodarske namene. Količina vseh lesnih zalog v gozdovih v Sloveniji je bila leta 2021 ocenjena na 364 milijonov kubičnih metrov ali 173 kubičnih metrov na prebivalca. Lesne zaloge v gospodarskih gozdovih obsegajo okoli 340 milijonov kubičnih metrov, v negospodarskih gozdovih pa okoli 25 milijonov kubičnih metrov.

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Za svobodo in mir se je zmeraj vredno boriti
Tomaž Vesel o vlogi kandidata za evropskega komisarja
Tomaž Vesel o svojem pogledu na listo kandidatk in kandidatov Svobode
Verjamemo v enotno in solidarno Evropo