Državni zbor je sprejel novelo zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki so jo v parlamentarni postopek vložile koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, prvopodpisana ...
Državni zbor je sprejel novelo zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki so jo v parlamentarni postopek vložile koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, prvopodpisana pod njo pa je naša poslanka Mateja Čalušić. Po njenih besedah novela preprečuje poseganje politike v delovanje KGZS. Zbornica je namreč v prvi vrsti cehovsko združenje, zato javni funkcionarji in politiki nimajo kaj početi v njenih organih.
V Svobodi ne pristajamo na politizacijo kmetijsko gozdarske zbornice
Poslanka Svobode Mateja Čalušić: »Poudarjam, da novela ne posega v status zbornice kot javno pravne osebe in ne odvzema vloge reprezentativnega deležnika. Ohranja demokratično ureditev njene organiziranosti in volitve v organe na podlagi splošne in enake volilne pravice. Novela tudi ni naperjena zoper slovenskega kmeta.«
V Svobodi se zavedamo, da je KGZS pomembna institucija demokratičnega sistema, ki zagotavlja uveljavljanje interesov kmečkega dela prebivalstva. Prav zato ne pristajamo na to, da nekatere politične stranke, katerih člani zasedajo pomembna mesta v organih KGZS, zbornico uporabljajo in zlorabljajo za populizem, konflikte in nabiranje političnih točk ter za spodkopavanje ustvarjalnega dialoga in sodelovanja KGZS z vlado, s pristojnim ministrstvom in tudi z državnim zborom.
Poslanec Svobode Lenart Žavbi: »Že ptički na vejah čivkajo, da je zbornica, čeprav naj bi bila v prvi vrsti cehovsko združenje, ki naj bi zagotavljalo neodvisno, objektivno in nepristransko predstavljanje in zagovarjanje interesov kmetov, spolitizirana in pribežališče političnih kadrov nekaterih političnih strank desne provinience.«
Sicer desne politične stranke že kar nekaj časa ne skrivajo več, da so prevzele vodenje zbornice. Na zadnjih volitvah v najvišji organ KGZS, to je v svet zbornice, je največ mandatov fizičnih oseb dobila Slovenska kmečka zveza zunajparlamentarne SLS (15), sledita pa ji Društvo Forum za kmetijstvo in podeželje SDS (6) in Kmečko društvo NSi (1). Vse tri politične stranke so torej osvojile 22 od 41 mandatov, Rimokatoliška cerkev pa je bila absolutna zmagovalka volitev predstavnikov pravnih oseb.
Poslanec Svobode Lenart Žavbi: »Omenjene politične stranke so vodile tudi najbolj intenzivno volilno kampanjo, v katero so vpregle strankarske volilne štabe in finančna sredstva. Delovali so kot dobro naoljen stroj, zoper katerega ostali kandidati niso imeli pravih možnosti. Celo rezultate volitev v svet zbornice so spremljali na sedežih strank in se s svojim uspehom javno hvalili.«
Le z depolitizacijo bo KGZS zastopala tudi interese malega slovenskega kmeta
Poslanke in poslanci Svobode so se kot sopredlagatelji novele zakona o KGZS odločili, da bodo tako kot pri javni RTV hiši tudi pri zbornici dosegli depolitizacijo. V Svobodi sicer nismo prvi, ki smo se tega lotili. V preteklosti je prišlo v parlamentarni postopek kar nekaj novel s podobnimi nameni, a drugačnimi rešitvami, ki pa so bile žal neuspešne. V Svobodi torej sledimo jasni ločnici: kmetu kmetijstvo, politiku politiko. Le na tak način bo KGZS lahko zastopala tudi malega slovenskega kmeta, podeželje, prehransko varnost, ne pa ohranjala privilegije najvplivnejših ali bila vzporedno orodje pritiska političnih strank.
Poslanec Svobode mag. Franc Props: »Kmetijsko gozdarska zbornica ne sme biti žrtev političnih ambicij posameznikov oziroma ambicij propadlih politikov, ki so v njenih organih pač našli svoje varno mesto. Zagotovo to nikakor ne koristi slovenskemu kmetu.«
