Čez dober teden dni bo minilo 34 let od razglasitve slovenske neodvisnosti.
Za vpeljavo pogoja nekaznovanosti za funkcionarje v slovenski pravni red
V tem času si je politika pri državljanih ustvarila negativen sloves. Mladi želimo obrniti ta trend. Želimo si vrniti zaupanje v politiko, demokratične procese ter volilne postopke. To zaupanje bomo povrnili le, če bomo poskrbeli, da bodo nosilci političnih funkcije vredni našega zaupanja.
Že ob sprejemu Ustave leta 1991 je ustavodajalec v drugem odstavku 82. člena Ustave predvidel, da zakon lahko določi, kor ne sme biti izvoljen za poslanca. S tem je že ustavodajalec predvidel možnost omejitve pasivne volilne pravice. Poleg starosti in državljanstva pa primerjalnopravno najpogostejšo omejitev pasivne volilne pravice predstavlja pogoj nekaznovnosti. Slovenska Ustava predvideva možnost zakonske omejitve pasivne volilne pravice z uvedbo pogoja nekaznovanosti, vendar pa vse do danes zakonodajalec po tej možnosti še ni posegel.
Sedaj je prišel čas, da to spremenimo!
V Gibanje Svoboda Mladi se zavzemamo za dvig politične kulture. Verjamemo, da bomo zaupanje ljudi v politiko povrnili le, če bodo njeni predstavniki vredni našega zaupanja. Zato poslance pozivamo, da v slovenski pravni red po 34 letih čakanja uvedejo pogoj nekaznovanosti za funkcionarje. Verjamemo v to, da si v Sloveniji zaslužimo boljšo politiko in predvsem boljše politike.
Gre za vprašanje, ki terja široko družbeno razpravo ter širok družbeni konsenz, zato smo v Gibanju Svoboda Mladi zagnali spletno peticijo z naslovom »Kriminalec naj ne bo politik«. Pozitiven odziv javnosti ter številnih posameznikov nas je močno presenetil in nam vliv zaupanje, da je pogoj nekaznovanosti nekaj, kar si državljani želijo in podpirajo. V približno treh tednih nam je uspelo zbrati več kot 5.000 podpisov, ki jih prilagamo k naši pobudi.
Uvedbe pogoj nekaznovanosti torej ne zahtevamo samo v Gibanju Svoboda Mladi, temveč tudi slovenska javnosti.
V Gibanju Svoboda Mladi se zavzemamo za uveljavitev pogoja nekaznovanosti za vse funkcionarje – tako za tiste, ki jih volimo na splošnih volitvah (npr. poslanci, evropski poslanci, predsednik republike, župani in občinski svetniki), kot tudi za tiste, ki jih voli oz. imenuje Državni zbor ali Vlada (npr. ministri in državi sekretarji).
Pri tem izpostavljamo, da izrecno ustavno podlago za omejitev pasivne volilne pravice pri volitvah poslancev predstavlja že 82. člen Ustave. Uveljavitev pogoja nekaznovanosti pri drugih funkcionarjih pa izhaja iz splošne omejitvene klavzule v 15. členu Ustave, v skladu s katero je mogoče omejiti določeno pravico s pravico drugega ter z javno koristjo. Menimo, da je neizpodbojno, da je v splošni javni koristi, da osebe, ki pravnomočne obsojene za hujša kazniva dejanja ne opravljajo pomembnih državnih funkcij.
Zavedamo se, da ne gre za prvi poskus uvedbe pogoja nekaznovanosti v slovenski pravni red. Pretekli poskusi ureditve tega vprašanja so bili pogosto preveč ohlapno oblikovani ali pa že na prvi pogled v neskladju z Ustavo, in tudi iz tega razloga neuspešni. Preteklih napak ne želimo ponavljati, temveč se želimo na njih učiti. Družbena odgovornost, odgovornost do pravne države ter do državljanov Republike Slovenije nas zavezujejo, da zahtevamo ureditev pogoja nekaznovanosti na način, ki bo skladen z Ustavo in bo lahko uspešno prestal ustavosodno presojo.
Zato na vas naslavljamo pobudo, da v zakonu uredite, da funkcionar ne sme biti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in je bila obsojena na nepogojno kazen zapora več kot eno leto. Takšna oseba funkcije ne sme opravljati med prestajanjem kazni in še pet let po prestani kazni.
Pravnomočna obsodba je nujen pogoj že zaradi domneve nedolžnosti. Dokler oseba ni pravnomočno obsojena, zadnjo velja domneva nedolžnosti. Zato je pravno in moralno nevzdržno, da bi osebo negativne posledice pogoja nekaznovanosti zadeve še pred pravnomočnostjo izrečene obsodbe.
Prav tako smatramo, da je smiselno, pravično in ustavoskladno, da pogoj nekaznovanosti velja zgolj za hujša kazniva dejanja. Eden izmed indikatorjev, da gre za hujše kaznivo dejanje je naklep za izvršitev le-tega. Zgolj hujša kazniva dejanja zajamemo tudi na ta način, da pogoj nekaznovanosti zaobjema samo kazniva dejanja, ki se jih preganja po uradni dolžnosti. Na ta način izločimo tista kazniva dejanja, ki jih že Kazenski zakonik opredeljuje kot manj družbeno škodljiva (npr. obrekovanje in lahka telesna poškodba). Dodatno hujša kazniva dejanja zajamemo tudi tako, da pogoj nekaznovanosti velja zgolj za kazen zapora (in ne tudi za denarno kazen), ki je nepogojna in ki je daljša od enega leta. Naj dodamo še, da se naš predlog pogoja nekaznovanosti nanaša zgolj na kazniva dejanja in ne tudi na prekrške (npr. prehitra vožnja), ki jih smatramo za manjše prestopke.
Po naravi stvari smatramo, da je jasno, da oseba ne more opravljati funkcije za čas prestajanja zaporne kazni. Poleg tega menimo, da je nujno, da oseba ne more opravljati funkcije še nekaj let po prestani kazni, torej da mora zakon uvesti določeno obdobje za ohladitev. Kazenski zakonik določa, da pravne posledice obsodbe smejo trajati največ 5 let po prestani kazni. Ena izmed pravnih posledic obsodbe je tudi prepoved opravljanja funkcije. Posledično predlagamo, da oseba ne more opravljati funkcije še 5 let po prestani zaporni kazni.
Pogoj nekaznovanosti ni nekaj novega, poznajo ga tudi druge države kot so npr. Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Francija. Čas je, da se jim pridružimo tudi mi!
Gibanje Svoboda Mladi
