Poslanska skupina Svoboda opozarja na pomen znakovnega jezika gluhoslepih
Osnovno vodilo predloga resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024-2031, ki ga je vlada dr. Roberta Goloba sprejela 30. maja letos, je jasna vizija kulture kot središčne politike solidarne in trajnostne družbe. Pot do takšnega cilja pa ne more biti celovita brez zavedanja, da različne invalidnosti pomenijo veliko oviro pri uživanju ali ustvarjanju kulturnih vsebin, kar med invalidi povzroča veliko izključenost, ki pa jo je mogoče s številnimi ukrepi znatno zmanjšati. Gluhi in naglušni potrebujejo podnapise in znakovni jezik, slepi in slabovidni govorno podporo podnapisov in avdiodeskripcijo, gluhoslepi pa kombinacijo vsega tega, dodatno pa še podporo v jeziku gluhoslepih. Poslanke in poslanci Svobode so zato skupaj s koalicijskimi kolegi iz SD in Levice k predlogu resolucije vložili dva amandmaja. Eden od njiju izpostavlja pomen znakovnega jezika gluhoslepih, drugi pa uporabo alternativnega besedila za grafične elemente – znan je kot »alt opis« ali »alt atribut« – za vse netekstovne vsebine.
V Sloveniji približno 9700 oseb z gluhoslepoto
Gluhoslepota je samostojna oblika invalidnosti ter pomeni hkratno okvaro vida in sluha. V Sloveniji je približno 9700 oseb z gluhoslepoto, od tega 6300 starejših od 65 let, ki imajo težave pri komunikaciji, dostopu do informacij, sporazumevanju, mobilnosti, itd. Znakovni jezik je enakovreden drugim jezikom, zato se mora v vseh življenjskih okoliščinah spodbujati razvoj in uporaba slovenskega znakovnega jezika. Gre namreč za vprašanje človekovih pravic, enakopravnosti in dostojanstva. Za mnoge invalide lahko pomeni že prihod do kraja, kjer je kulturni dogodek, veliko težavo. Slepi in slabovidni morajo najeti spremljevalca, da se lahko dogodka udeležijo. Najprej to praviloma pomeni precejšnje dodatne stroške, pogosto pa se zgodi, da ustreznega spremljevalca niti ni na voljo. Take težave lahko imajo tudi invalidi z gibalnimi oviranostmi ter gluhi in naglušni.
Slepi in slabovidni brez prilagoditev težko spoznavajo umetniška dela
Samoumevno je, da slepi in slabovidni brez posebnih prilagoditev težko spoznavajo vsebine gledaliških, baletnih, filmskih in video umetnin, slikarstva, kiparstva, zbirke galerij ali muzejev, arhitekturne umetnosti, itd. Ob primernih prilagoditvah pa so jim – vsaj deloma – dostopne tudi vse te zvrsti kulture, bodisi v vlogi njihovega uživalca ali ustvarjalca. Prilagoditve pa se močno razlikujejo od tistih, ki jih npr. potrebujejo gibalno ovirani, gluhi in naglušni, invalidi z motnjami v duševnem razvoju, itd. Dodajanje alternativnega besedila k slikam, ki se ga loteva eden od obeh amandmajev, je predvsem namenjeno izboljšanju dostopnosti do spleta. Slabovidni uporabniki se v primeru spletnih vsebin zanašajo na bralnike zaslona. Zato je zanje besedilo, ki je enakovredno vizualno prikazanim informacijam, ključnega pomena. Bralniki zaslona namreč brez alternativnega oziroma dodatnega besedila ne morejo prenesti vsebine slike, kar pa škodi uporabniški izkušnji.
Resolucija strateške cilje umešča v tri stebre
Sicer vladni predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024-2031 temeljne strateške cilje, ki usmerjajo oblikovanje ukrepov in dolgoročno tudi kulturno politiko, umešča v tri stebre: Kultura za povezano družbo, Kultura kot javno dobro in Kultura za trajnostno prihodnost, kar je predvsem pomembno v luči podnebnih sprememb. Prva dva stebra pomenita nadgrajevanje dosedanjih prizadevanj na področju razvoja kulture, tretji steber pa se z Agendo 2030 in kulturo, skladno s številnimi evropskimi smernicami, povezuje z zdravjem, trajnostnimi mesti oziroma skupnostmi in zmanjševanjem neenakosti. Dokument skladno z zakonom opredeli področje kulture, oriše stanje in začrta ključne izzive in smernice razvoja. Akcijski načrt je tokrat prvič nastajal vzporedno s predlogom resolucije in bil hkrati prav tako v javni razpravi z namenom, da se od samega začetka javnosti razvidne določene aktivnosti glede na smernice in cilje v resoluciji.
Nova resolucija potrebna tudi zaradi spremenjenih globalnih okoliščin
Razlog za sprejetje novega predloga resolucije, ki bo nadomestil sedaj veljavno resolucijo do 2029, je, da so nastopile nove okoliščine za to spremembo, predvsem z vidika podnebnih sprememb, kot npr. poplavna ujma v letu 2023 in s tem povezana ranljivost kulturne dediščine oziroma infrastrukture, ter hkratna ocena, da bo lahko takih pojavov v prihodnosti vedno več. Obenem prehod na zeleno energijo oziroma energetska prenova kulturnih objektov povzroča nove zahtevne izzive za pripravljavce
in odločevalce kulturne politike. Pomemben izziv povzročajo tudi inflacijski pritiski, ki so na en strani zmanjšali možnost obiska umetniških dogodkov, na drugi strani pa zmožnost delovanja akterjev kulture. Poleg tega so vojne razmere v soseščini znova spodbudile razmislek, kaj pomeni varovati kulturno dediščino in pravice do svobodnega ustvarjanja tako v medijih kot v umetnosti.
Med izrazitimi izzivi tudi umetna inteligenca
Izrazit izziv pomeni tudi razvoj umetne inteligence, ki čedalje bolj posega tudi v delovanje kulturnikov oziroma umetnikov. Postavlja se ključno vprašanje, kako bo umetna inteligenca vplivala na poklice, kaj bo z varovanjem avtorskih pravic, znanja in dosežkov človeštva. Vse to so poleg strukturnih izzivov, nekoherentnosti in dosedanjega pomanjkanja akcijskega načrta, vključno s seznamom investicij, ki ga proračun ni podpiral, razlogi za nov programski dokument.
