Državni zbor je zaradi veta državnega sveta še enkrat odločal o vladni noveli zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Tudi tokrat je novelo prepričljivo podprl.
Državni zbor je zaradi veta državnih svetnikov še enkrat odločal o vladni noveli zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 ter jo znova podprl. »V zahtevi za ponovno odločanje je državni svet izpostavil problematiko, ki ne odraža dejanskega stanja v rebalansu letošnjega proračuna. Čeprav se rezerva za pomoč gospodarstvu znižuje za 323 milijonov evrov, to pomeni zgolj prilagoditev okoliščinam na trgu energentov, ki so bistveno manj nepredvidljive, kot pa so bile pri pripravi proračuna,« je utemeljitev veta komentiral minister za finance Klemen Boštjančič. Zavrnil je tudi očitke, da vlada dr. Roberta Goloba reprezentativnih združenj občin ne obravnava kot enakovrednih partnerjev: »Lahko razberemo samo očitke o nujnosti zvišanja povprečnine, ne pa tudi dejstva, da so v veljavnih predpisih že vsebovane pravne podlage, ki omogočajo, da se občinam lahko zagotovijo dodatna sredstva iz proračuna države.«
Sicer podroben pregled rebalansa letošnjega proračuna, ki ga je državni zbor sprejel 25. maja, pokaže, da si ministrstvo za finance in vladna ekipa kot celota za opravljeno delo zaslužita pohvalo. Ob upoštevanju veljavnih predpisov je rebalans tako na prihodkovni kot odhodkovni strani načrtovan realno, omogoča tekoče izvajanje vladnih nalog, hkrati pa v letošnjem letu vzpostavlja fiskalni napor, ki bo omogočal nadaljnje zniževanje javnofinančnega primanjkljaja in postopno doseganje srednjeročnega uravnoteženja javnih financ. Rebalans je prilagodil proračun novi strukturi ministrstev ter na novo opredelil njihove pristojnosti in prenos vladnih delovnih področij. Letos je bila namreč na podlagi uspešnega referenduma ter s tem zaupanja državljank in državljanov opravljena večja reorganizacija državne uprave, ki že kaže pozitivne učinke. Pripomogla je k še boljši operativnosti vlade.
Vlada pomaga najranljivejšim v družbi in podpira gospodarstvo
Ministrski zbor z rebalansom še naprej sledi svoji temeljni usmeritvi v zahtevnem času energetske krize in draginje – to je pomoč najranljivejšim med prebivalstvom in podpora gospodarstvu. Vlada je k rebalansu priložila omenjeno novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, ki z dopolnilom poslank in poslancev Svobode ter njihovih koalicijskih kolegov iz SD in Levice zagotavlja tudi financiranje ukrepov za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev v času draginje. Med njimi sta tudi dvig minimalno zajamčene pokojnine na 700 evrov in t. i. božičnica za upokojence, s čimer uresničujemo pomembno zavezo iz koalicijske pogodbe. Tako je za november predvidena predčasna uskladitev pokojnin za 1,8 odstotka, božični dodatek pa bo izplačan decembra. »Energetska krizo smo uspešno obvladali, v Sloveniji se javnofinančni primanjkljaj zmanjšuje. Ukrepi so se prijeli in delujejo, čeprav se nekateri s tem ne morejo sprijazniti. Uspeli smo zadržati rekordni nivo investicij, kar je tudi edini ustrezni izhod iz krize,« je v majski predstavitvi rebalansa poudaril premier Golob.
Monika Pekošak, poslanka Svobode: »Zimski letni dodatek, ki je namenjen blažitvi posledic draginje za najranljivejše prebivalce, med katere vsekakor sodijo tudi upokojenci in prejemniki invalidskih nadomestil, bo izplačan v višini 40 odstotkov zneska letnega dodatka za leto 2023, in to skupaj z rednimi nakazili pokojnin oziroma nadomestil za mesec december. V novembru in decembru 2023 pa se načrtuje izplačilo povečanega dela prejemkov upokojencev in prejemkov nadomestil iz invalidskega zavarovanja v višini 1,8 odstotka prejemkov.«
