Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba v teh dneh zaznamuje drugo obletnico svojega delovanja.
Premier jo je pospremil z besedami: »Delo v vladi je predano in trdno, delamo s srcem, doseženi rezultati pa temu pritrjujejo.« Že začetek mandatav letu 2022 je bil naporen, saj so ga zaznamovale zakonodajne blokade, referendumi in interpelacije, s katerimi je opozicija vladi vzela veliko dragocenega časa, nikakor pa ne volje za učinkovito ukrepanje in spremembe v dobro ljudi.Naporno in negotovo je bilo tudi leto 2023. Obsežne poplave so v večini države povzročile katastrofalne razmere. Vlada se je nanje odzvala hitro in odločno, tako z ukrepi na terenu kot tudi s pripravo ustrezne zakonodaje. Slovenijo pa so poleg naravne ujme obremenile tudi globalne posledice vojne v Ukrajini, ki so botrovale energetski krizi in draginji. Ob izteku lanskega leta je izbruhnila še vojna na Bližnjem vzhodu, ki je prinesla nove negotovosti.
Podpredsednik vlade Matej Arčon: »Naša vlada je edina v zgodovini samostojne Slovenije, ki je v odzivu na naravno nesrečo dala denar vnaprej tako občinam kot tudi državljanom – torej še pred dokončno oceno škode.«
Po dveh letih se lahko vlada pohvali z zavidljivimi dosežki
Izzivov je bilo torej veliko, bili so tudi zahtevni, a se jih v vladi niso ustrašili. Na seznamu prednostnih vsebin so bili sprejetje proračunskih dokumentov, dolgotrajna oskrba, t. i. mala delavska ustava, odprava neustavnih covidnih glob in zunanjepolitične teme na čelu z uspešno kandidaturo Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN. Vse zakonodajne rešitve, ki jih je z enotno podporo Svobode in njenih koalicijskih partneric SD in Levice potrdil državni zbor, so imele skupni cilj, to je izboljšati življenje ljudi, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena najranljivejšim skupinam.
Po dveh letih se vlada lahko pohvali z zavidljivimi dosežki. Mednarodni denarni sklad (IMF) je tako v nedavni spomladanski gospodarski napovedi objavil za Slovenijo zelo spodbudne projekcije. Naša država naj bi do leta 2026 po bruto domačem proizvodu na prebivalca (BDP) po kupni moči prehitela Japonsko, leta 2028 pa Italijo. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa smo po povprečni plači glede na kupno moč obe državi že prehiteli. Hkrati imamo tudi najnižjo brezposelnost v območju evra in tretjo najnižjo v Evropski uniji. Edinima državama, ki sta pred nami – Poljska in Češka – je brezposelnost v zadnjih štirih mesecih narašča, Sloveniji pa še vedno pada.
Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Gospodarska rast v Sloveniji je med najvišjimi v Evropski uniji. Inflacija se je spustila z desetih na manj kot tri procente in je obvladljiva, brezposelnost pa je rekordno nizka. Še nikoli doslej naša država ni imela toliko delovno aktivnih, kot jih ima prav v obdobju te vlade. In kar je posebej razveseljivo, nobeden od teh trendov se ne zaustavlja – nadaljujejo se tudi po prvem četrtletju letos, v aprilu in maju.«
Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Dobički v gospodarstvu so konstantno v porastu in so bili lani rekordni. Ukrepi, ki jih sprejemamo, dejansko pomagajo gospodarstvu, da se v Sloveniji preko plačevanja davkov omogoča in tudi krepi socialna država.«
Slovenski BDP večji za dobra dva odstotka, Umar napoveduje nadaljnjo krepitev rasti
V prvem četrtletju letos se je BDP v primerjavi z istim obdobjem leto prej povečal za 2,1 odstotka, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa napoveduje, da se bo gospodarska rast letos okrepila (z lanskih 1,6 odstotka na 2,4 odstotka). Osnovna inflacija v evrskem območju je bila maja medletno 2,9-odstotna, kar je za 0,2 odstotne točke več kot aprila, a še vedno manj kot na začetku leta. Najvišjo medletno inflacijo so imele Belgija (4,9 odstotka), Hrvaška (4,3 odstotka), Portugalska (3,9 odstotka) in Španija (3,8 odstotka). Slovenska medletna inflacija je bila maja pri 2,5 odstotka in je tako po daljšem času zdrsnila pod evrsko povprečje.
Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Izrazito smo povečali sredstva za raziskave, razvoj in inovacije. Iz 300 milijonov evrov v letu 2022 smo dvignili ta sredstva na več kot 500 milijonov evrov v prihodnjem letu. In s tem trendom bomo nadaljevali. Samo investicije v znanje nas lahko pripeljejo v višjo dodano vrednost in tudi višji standard za vse.«
Podpredsednik vlade Matej Arčon: »Na področju energije in zelenega prehoda smo v manj kot dveh letih podvojili moč sončnih elektrarn, 22,5 milijonov evrov smo zagotovili za zmanjšanje energetske revščine, več kot 350 milijonov evrov pa za zeleni prehod.«
Inštitut Mediana je v sodelovanju z vodilnim svetovnim združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN med decembrom 2023 in januarjem 2024 v 39 državah sveta izvedel raziskavo o finančnem stanju posameznikov. V času povišane inflacije je bil predmet preučevanja trenutni finančni položaj prebivalstva in vpliv rasti cen na njihovo porabo. Delež ljudi, ki se v Sloveniji ne srečujejo z denarnimi stiskami, se je v primerjavi z letom 2023 povečal za deset odstotnih točk na 37 odstotkov. Ob 48 odstotkov anketirancev pravi, da jim ni niti udobno niti težko. Slovenija je glede na to statistiko nad evropskim in svetovnim povprečjem. Poleg tega Slovenija po ugotovitvah raziskave (v njej je sodelovalo 33.866 ljudi) med vsemi vključenimi državami prednjači po najnižjem deležu ljudi, ki se preživljajo težko (12 odstotkov), sledita Nizozemska (15 odstotkov) in Hrvaška (23 odstotkov). V Evropi je najvišji delež ljudi, ki se preživljajo težko, v Grčiji, in sicer pri 43 odstotkih.
Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Ker imamo pogum, reform nismo zaustavili. Ravno obratno. Priprava pokojninske reforme, plačne, davčne in zdravstvene reforme je tisto, kar nas žene naprej. Prepričan sem, da bomo naslednji mandat lahko dobili, saj se bodo v vmesnem času pokazali rezultati naših prizadevanj. Ohranili smo pogum in s trdim delom preobrazili Slovenijo.«
Učinkovito javno zdravstvo je bila in ostaja vladna prioriteta
Vzpostavitev učinkovitega javnega zdravstva, ki bo vsakomur omogočil pravočasen dostop do kakovostnih storitev, je sicer bil in ostaja ključni izziv tudi v nadaljevanju mandata Decembra lani je državni zbor kljub vetu državnih svetnikov sprejel vladni interventni zakon, ki je prinesel premišljen nabor trajnih in začasnih ukrepov na področjih zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, pacientovih pravic in poklicev v zdravstvu. Vlada in koalicija na čelu s Gibanjem Svoboda sta tudi poskrbeli za zgodovinski mejnik v razvoju slovenskega javnega zdravstva. Naše poslanke in poslanci so namreč julija lani na seji državnega zbora skupaj s kolegi iz SD in Levice izglasovali novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje na način, da ga prenesla v obvezno zavarovanje v obliki prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno.
Vodja poslanske skupine mag. Borut Sajovic: »Nekateri se ukvarjamo s proračunom, s sredstvi za znanost in razvoj, z reformo zdravstvene, davčne, zaposlovalne, pa tudi migracijske politike. Drugi pa se ukvarjajo z Janezom Zemljaričem, Udbo, komisijami, ki preiskujejo zgodbe za 40 let nazaj, kaj se je v bivši Jugoslaviji dogajalo z ukradenimi otroci. Obenem pa seveda nasprotujejo, da bi 200.000 ljudi, ki so večinoma slovenski državljani, so pa po rojstvu drugih narodnosti, živeli z nami v strpnosti in sožitju in imeli kulturne pravice.«
V času vlade dr. Roberta Goloba rekordno povišanje pokojnin in minimalne plače
Vlada pri svojem delu upošteva potrebe mladih, starejših, kmetov in vseh drugih družbenih skupin. Tako je državni zbor maja lani potrdil rebalans proračuna za leto 2023, h kateremu je vlada priložila tudi novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Novela je zajela tudi amandma, ki so ga vložili naši poslanke in poslanci skupaj s koalicijskimi kolegi, zagotovil pa je sredstva za ukrepe, ki so izboljšali gmotni položaja upokojenk in upokojencev v času draginje. Med njimi sta bila tudi dvig minimalno zajamčene pokojnine na 700 evrov in t. i. božičnica za upokojence.
Predsednik vlade dr. Robert Golob: »V času te vlade so se rekordno dvignile tako pokojnine kot tudi minimalna plača, ker se zavedamo, da moramo omogočiti dostojno življenje vsakomur in ne samo nekaterim izbrancem. Zato smo na socialno komponento naših dosežkov še posebej ponosni. In slednja ni na račun uspešnosti gospodarstva. Iskanje ravnotežja med socialno državo in razvojno prebojnostjo gospodarstva je načelo, ki se ga bomo držali tudi v nadaljevanju tega mandata in v naslednjem mandatu.«
Julija lani pa je državni zbor sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki izraža skrb vlade in koalicije za socialno državo ter za položaj starejših in tudi tistih, ki jih je v življenju doletela težka bolezen ali invalidnost. Državljanke in državljani so tako po dveh desetletjih neuspešnih politik prejšnjih vlad dobili kakovosten zakon, ki je v praksi izvedljiv, osredotočen je na uporabnika, krepi javno mrežo izvajalcev in – kar je še posebej pomembno – ne krči pravic in zagotavlja finančni vir.
Zavezanost spoštljivemu dialogu v slovensko družbo vrnile sproščenost
Sicer pa tudi leto 2024 ne skopari z najrazličnejšimi družbenimi izzivi. Vlada si še naprej prizadeva za čim hitrejšo obnovo in razvoj po uničujočih poplavah, obenem sledi temeljnim koalicijskim zavezam, ki vključujejo dostopno in kakovostno javno zdravstvo, medgeneracijsko zavezništvo s poudarkom na močni socialni politiki, močno gospodarstvo in regionalni razvoj, zeleni preboj ter dostopno in kakovostno vzgojo in izobraževanje. Naša zavezanost spoštljivemu dialogu pa so v slovensko družbo vrnile sproščenost, ki jo je z vodnim topom in globami pregnala prejšnja vlada Janeza Janše. Demokratične vrednote, politična kultura, pravna in socialna država ter sodelovanje s civilno družbo so znova dobili domovinsko pravico.
Vodja poslanske skupine Svoboda mag. Borut Sajovic: »Kot človeku svobode, kot liberalcu, mi je najpomembnejše to, da so razmere v slovenski družbi normalne, da iščemo pogovor in dialog, in to kljub stalnim provokacijam z demonstracijami, protesti, ki so politično načrtovane, finančno podprte in orkestrirane. Trudimo se, da bi bilo zaupanje v vlado in pa državne inštitucije večje, boljše in krepkejše.«
