Ko je vlada dr. Roberta Goloba leta 2022 prevzela odgovornost za vodenje države, je Slovenija izhajala iz enega najzahtevnejših obdobij v svoji zgodovini.
Okrevanje po pandemiji, energetska kriza, visoka inflacija, draginja in nezaupanje v institucije so zaznamovali vsakdan ljudi in gospodarstva. Štiri leta pozneje je slika drugačna.
Svoboda je položila temelje za razvoj Slovenije. Pokojnine in plače so se zvišale, javno zdravstvo je okrepljeno, investicije v zdravstvu so dosegle rekordne ravni, vlaganja v infrastrukturo po vsej državi so intenzivna in vidna. Vzporedno so stekle ključne reforme, ki utrjujejo socialno državo in razvojno usmerjenost države.
V naslednjem mandatu bomo z našim delom nadaljevali: še naprej bomo vlagali v javna najemna stanovanja, zagotavljali dostojne pokojnine, vlagali v znanje in ustvarjalnost, delo bo manj obdavčeno.
»Naša ključna dva cilja sta bila stabilizirati državo in izpeljati ključne spremembe v najpomembnejših sistemih. Te spremembe nam dajejo osnovo za to, da gremo naprej, pogumno in ambiciozno,« je danes ob predstavitvi vladnih dosežkov v mandatu 2022–2026 poudaril podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.
Naša ključna dva cilja sta bila stabilizirati državo in izpeljati ključne spremembe v najpomembnejših sistemih. Te spremembe nam dajejo osnovo za to, da gremo naprej, pogumno in ambiciozno.
Ta dva cilja sta danes merljiva v številkah in vidna v sistemskih premikih.
Od visoke inflacije do stabilnih javnih financ
Leta 2022 je inflacija znašala 10,3 odstotka. Lani je bila 2,7 odstotna. Povprečna neto plača je junija 2022 znašala 1307 evrov, novembra lani že 1626 evrov. BDP na prebivalca je zrasel z 26.966 evrov na 33.062 evrov. Javni dolg se je znižal z 72,8 odstotka BDP na 67,6 odstotka, bonitetna ocena države pa se je izboljšala z AA minus na AA.
Arčon je bil jasen: »Stabilizirati državo je pomenilo predvsem stabilizirati javne finance. Čas prejšnje vlade je bil čas milijardnega zadolževanja, pri čemer je bil samo del tega dolga povezan s proticovidnimi ukrepi. Bistveno je, da se je delež javnega dolga v BDP pomembno znižal. Po domače, višina našega kredita glede na to, kar zaslužimo, je nižja, to pomeni manj obresti in višje bonitetne ocene, te pa pomenijo še manj obresti in torej več denarja za ljudi, za gospodarstvo in za infrastrukturo.«
Stabilizirati državo je pomenilo predvsem stabilizirati javne finance. Čas prejšnje vlade je bil čas milijardnega zadolževanja, pri čemer je bil samo del tega dolga povezan s proticovidnimi ukrepi. Bistveno je, da se je delež javnega dolga v BDP pomembno znižal. Po domače, višina našega kredita glede na to, kar zaslužimo, je nižja, to pomeni manj obresti in višje bonitetne ocene, te pa pomenijo še manj obresti in torej več denarja za ljudi, za gospodarstvo in za infrastrukturo.
Ob ukrepih za blažitev draginje, dvigu minimalne plače in socialnih transferjev ter obsežni sanaciji po poplavah avgusta 2023 je vlada ohranila stabilnost javnih financ. Slovenija je hkrati okrepila črpanje evropskih sredstev za razvoj in obnovo.
Obranili smo javno zdravsto
Zdravje je bilo prvo med petimi prioritetami koalicijskega dogovora: zdravje, skupnost, medgeneracijsko zavezništvo, znanje in zeleni preboj. Prav na področju zdravstva so bile spremembe najzahtevnejše.
»Stabilizirali smo javni sistem, okrepili javno mrežo in jasneje ločili javno in zasebno zdravstveno dejavnost. V javni sistem smo pridobili več kot 300 zdravnikov in zobozdravnikov,« je poudaril Arčon.
Stabilizirali smo javni sistem, okrepili javno mrežo in jasneje ločili javno in zasebno zdravstveno dejavnost. V javni sistem smo pridobili več kot 300 zdravnikov in zobozdravnikov.
V zdravstveno infrastrukturo je bilo vloženih skoraj 800 milijonov evrov, več kot 80 milijonov evrov pa v digitalizacijo. Posodobljeni standardi, okrepljena javna mreža in jasnejša razmejitev med javnim in zasebnim pomenijo trdnejši, dostopnejši in učinkovitejši sistem.
Vladavina prava in vrnitev zaupanja
Vladavina prava je bila rdeča nit mandata. Uresničene so bile številne odločbe Ustavnega sodišča, spremembe pa so potekale v dialogu s civilno družbo in stroko. Preobrazba javnega sektorja, vključno s plačno reformo, je eden večjih posegov v sistem v zadnjih letih.
Napredek potrjujejo tudi mednarodne lestvice. Slovenija je na lestvici svobode medijev napredovala za 21 mest, izboljšala indeks zaznave korupcije za dve točki, skupna ocena političnih pravic in civilnih svoboščin se je zvišala za šest točk. Visoka podpora kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta OZN odraža okrepljeno mednarodno kredibilnost države.
Medgeneracijsko zavezništvo v praksi
Pokojninska reforma je zagotovila dolgoročno stabilnost sistema ob upoštevanju demografskih trendov. Začelo se je sistemsko izvajanje dolgotrajne oskrbe.
Arčon je poudaril, da gre za »eno največjih sprememb na področju socialne politike v naši samostojni državi«. Pravice iz sistema dolgotrajne oskrbe po zadnjih podatkih koristi okoli 30.000 ljudi, položnice za bivanje v domovih za starejše so nižje do 700 evrov.
Eno največjih sprememb na področju socialne politike v naši samostojni državi.
Stanovanjska politika je dobila dolgoročno finančno podlago: ena milijarda evrov za javna najemna stanovanja v desetih letih. V tem mandatu je bilo zgrajenih približno 2000 javnih najemnih stanovanj, številni projekti so v gradnji ali v fazi pridobivanja dovoljenj. Stanovanja postajajo razvojna prioriteta, ne več obrobna tema.
Močnejše pravice delavcev in sodoben trg dela
Mandat je prinesel tudi pomembne premike na področju dela. Uvedena je bila možnost krajšega delovnega časa za starejše po modelu 80 90 100. Zaposleni lahko dela 80 odstotkov časa, prejema 90 odstotkov plače, za pokojnino pa se mu prizna 100 odstotkov prispevkov. Rešitev omogoča postopnejši prehod v upokojitev in ohranjanje znanja v delovnem okolju.
Vzpostavljena je bila shema skrajšanega delovnega časa za podjetja v težavah, s katero se v kriznih razmerah ohranjajo delovna mesta. Hkrati so se zvišala nadomestila za brezposelnost, okrepljena je zaščita agencijskih delavcev in predstavnikov delavcev, uzakonjena je pravica do odklopa.
Pomemben korak predstavlja tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Udeležba na dobičku in božičnica dobivata jasnejši okvir, s čimer se krepi zavedanje, da uspeh podjetij temelji na delu zaposlenih.
Znanje, znanost in šport
Sredstva za znanost so podvojena in danes dosegajo 700 milijonov evrov, kar prinaša stabilnejše financiranje raziskav, več priložnosti za mlade raziskovalce ter tesnejše povezovanje znanosti z gospodarstvom. Z okrepljenim razvojem raziskav in inovacij ustvarjamo pogoje za nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Slovenija je postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave CERN, ene najuglednejših znanstvenih institucij na svetu, po vsej državi pa potekajo rekordne investicije v športno infrastrukturo.
To je jasna usmeritev: prihodnost Slovenije gradimo na znanju, vrhunski znanosti in pogojih, ki mladim omogočajo razvoj njihovih talentov.
Zeleni preboj je razvojna nujnost
V mandatu je bil sprejet prvi sistemski podnebni zakon. Za obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost je bilo namenjenih več kot 881 milijonov evrov. Okrepila se je uporaba javnega potniškega prometa, Slovenija pa je prvič dosegla 25 odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto končni porabi.
»Sprejeli smo prvi sistemski podnebni zakon, pospešili vlaganja v obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost, eden od konkretnih rezultatov pa je, da je avtobusni promet v teh dveh letih zrasel za 15 odstotkov,« je dejal Arčon in dodal: »Zeleni prehod ni izbira, ampak je nujnost.«
Sprejeli smo prvi sistemski podnebni zakon, pospešili vlaganja v obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost, eden od konkretnih rezultatov pa je, da je avtobusni promet v teh dveh letih zrasel za 15 odstotkov.
Zeleni prehod ni izbira, ampak je nujnost.
Delo je treba dokončati
Vlada pod vodstvom Svobode je v štirih letih postavila temelje za dolgoročno odpornost in konkurenčnost države. Okrepila je socialno državo, začela sistemske reforme in stabilizirala javne finance. Številni procesi so zastavljeni na dolgi rok.
Ob koncu predstavitve rezultatov je Matej Arčon poudaril: »Naša zaveza ostaja stabilna, pravična in razvojno usmerjena Slovenija, delo je treba dokončati. Že na začetku smo rekli, da delamo za dva mandata. Slovenija je že dolgo ujetnica logike ‘en korak naprej, dva nazaj’. Ali ni že končno čas, da naredimo dva koraka naprej?«
Naša zaveza ostaja stabilna, pravična in razvojno usmerjena Slovenija, delo je treba dokončati. Že na začetku smo rekli, da delamo za dva mandata. Slovenija je že dolgo ujetnica logike ‘en korak naprej, dva nazaj’. Ali ni že končno čas, da naredimo dva koraka naprej?
Odgovor na to vprašanje bo kmalu v rokah volivk in volivcev.
Če želimo nadaljevati pot stabilnosti, razvojnih reform in pogumnih odločitev, je ključna visoka udeležba na volitvah 22. marca. Vsak glas šteje. Vsak glas odloča o tem, ali bomo nadaljevali začeto pot ali se vrnili v negotovost.
Slovenija je v zadnjih štirih letih dokazala, da zmore. Zdaj je čas, da to pot potrdimo in nadaljujemo.
