Na dogodku z naslovom Uspešne ženske sodobnega časa, ki je bil v začetku tedna v Knjižnici Domžale, v organizaciji Gibanja Svoboda, so v večerni razpravi o vlogi in življenju žensk v sodobnem ...
Na dogodku z naslovom Uspešne ženske sodobnega časa, ki je bil v začetku tedna v Knjižnici Domžale, v organizaciji Gibanja Svoboda, so v večerni razpravi o vlogi in življenju žensk v sodobnem času spregovorile mag. Urška Klakočar Zupančič, Monika Pekošak, Mojca Pašek Šetinc, Janja Sluga, Ana Cajhen, Mateja A. Kegel in Vera Banko. Dogodek, ki ga je povezovala Ajda Vodlan, je popeljal skozi številne izzive in praktične primere, v katerih se znajdejo ženske, ki so na tak ali drugačen način izpostavljene očem javnosti.
Kot so v prvi vrsti izpostavile sogovornice, je ključno zavedanje, da vsi nimamo enakih možnosti. Zato je pomembno, da so uspešne ženske, ki so v prvih vrstah in tiste, ki to moč imajo, glas vseh žensk. Tudi tistih z manj možnostmi, s ciljem opolnomočenja in spodbujanja enakih možnosti za vse. In politika je eno od orodij, kako se temu čim bolj približati. Vsaka od gostij namreč na svoj način živi politično življenje, a tudi vsaka od njih je orala ledino ali koraka v smeri, ki je v današnji družbi včasih tudi nekoliko neobičajna. Ženske v političnem prostoru postavljajo v drugačne čevlje in vsaka od njih ima svoje poslanstvo v politiki.
»Svoje poslanstvo vidim v tem, da v politiko prinesem ljudskost, splošen človeški duh, ker v politiki smo, konec koncev, samo ljudje in prav je, da smo najprej ljudje,« je na dogodku povedala predsednica državnega zbora in podpredsednica Svobode Urška Klakočar Zupančič. Ob tem je dodala, da je treba razširiti obzorja in poskušati razumeti svet okoli sebe ter ga tudi na ta način narediti boljšega.
Kako pomembno je, da vemo, kaj je naša vloga in kako različni so naši pogledi na politiko, je poudarila poslanka Gibanja Svoboda Monika Pekošak: »Prej sem živela v mehurčku podjetništva, ki je zelo ozko in spusti zraven malo ljudi. S prihodom v politiko pa sem ugotovila, kako veliko področje je in koliko različnih težav imamo. V državnem zboru je veliko dela, ki se ga ne vidi, veliko je sestankov, iskanja skupnih poti, kompromisov. Sama se trudim, da vse kar naredim, opravim kar se da najbolje.«
Poslanka Mojca Pašek Šetinc je 26 let politiko spremljala z drugega zornega kota, kot novinarka. »Danes me pogosto sprašujejo, zakaj sem se odločila in pustila to veliko poslanstvo in moj odgovor je, da sem v nekem trenutku začutila, da moram. Ko vstopiš v politiko, ugotoviš, da stvari od znotraj tečejo drugače. Veliko je pogovorov, iskanja kompromisov in moje poslanstvo v politiki je najti soglasja, iskati družben konsenz, najti najboljšo možnost za ljudi. Tukaj smo zato, da delamo za ljudi.«
Janja Sluga je poslanka Državnega zbora RS že tretji mandat. »Pred tem sem bila več kot deset let zaposlena v kulturi in spomnim se časov, ko nihče več ni hotel brati časopisov, ker so bili polni slabih novic. Nismo se več pogovarjali o politiki, o ničemer, kar se je takrat dogajalo v državi. Ključno vprašanje pa je, ali si lahko vsak od nas privošči sedeti doma, ne brati časopisov in razmišljati o tem, da tonemo kot država, da se sprejemajo napačne odločitve? Da dovolimo, da se dogaja taista politika, ne da sprejmeš pri sebi neko odgovornost in si rečeš, da mogoče pa jaz lahko nekaj spremenim?«
Ana Cajhen je številnim Domžalčanom in širše poznana kot slamnikarica in kot nosilka nesnovne dediščine slamnikarstva na domžalskem, a hkrati je tudi občinska svetnica iz vrst stranke LTD. »Čeprav sem danes občinska svetnica, prej nikoli nisem kaj dosti razmišljala o politiki. 20 let sem namreč sedela ne v prvih, ampak zadnjih vrstah Kulturnega doma Franca Bernika, gre za našo osrednjo kulturno institucijo, in spremljala Domžale od zadaj. Želela sem si, da se spregovori o področju kulture. Moja ideja je bila romantična – postaviti slamnikarstvo v občinski svet in dati kulturno noto v politično sredino našega kraja. A tam še nismo.«
Že več kot 15 let pa je v lokalni politiki Mateja A. Kegel, ki funkcijo občinske svetnice opravlja drugi mandat, pred tem je delovala v nadzornem odboru Občine Domžale. »Vedno znova ugotavljam, da ko politika sodeluje z vsemi vpetimi in zna prisluhniti gospodarstvu, lahko za ljudi in družbo naredi veliko dobrega. Hkrati pa menim, da ljudi ni treba siliti, da se gredo politiko, jih pa lahko spodbujamo, da so družbeno aktivni, da pomagajo ustvarjati boljši jutri za vse nas.«
Tako je že več kot 40 let v mikro lokalno skupnost močno vpeta dolgoletna gospodarstvenica Vera Banko. »Predsednica krajevne skupnosti sem že približno 30 let, skupaj aktivna 40 let in veseli me, da imamo za seboj izredno dober svet, da imamo za seboj mlade, da skupaj preučimo izzive, še kaj dodamo in potem sprejete sklepe in pobude tudi posredujemo na občino.«
Izzivi žensk na položajih
Sogovornice so si bile enotne v tem, da so izzivi žensk na položajih drugačni, kot so izzivi moških. Kot pravi Janja Sluga, se ženske v resnici niti same ne zavedamo, da smo do sebe in žensk pogosto bolj kritične kot do moških kolegov. »O enakopravnosti med moškimi in ženskami bomo lahko govorili takrat, ko noben novinar ne bo več vprašal, kako ženske usklajujemo družinsko življenje z delom. Še nikoli nisem zasledila, da bi katerega moškega kolega vprašali kaj takega.« Ob tem je izpostavila, da so ženske pogosteje na »tapeti«, ko se javnost ukvarja z dolžino kril, barvo čevljev in podobnimi modnimi dodatki. Kot je dodala Mojca Pašek Šetinc, v trenutni sestavi poslank Gibanja Svoboda prevladujejo ženske, a se v državnem zboru še danes čuti drugačen odnos in več nestrpnosti do ženskih razprav. »Postajamo pa ženske vse bolj glasne, imamo svoje mnenje, ki si ga upamo povedati in zadeve se premikajo,« pa poudarja Janja Sluga.
»Mislim, da smo ženske naredile korak naprej tudi s tem, ko trenutno zasedamo dva protokolarno najpomembnejša položaja v državi. A ni vedno lahko in ko pridejo težki trenutki si vedno govorim: zdrži, zdrži. Ne trpiš samo ti, trpijo vsi okoli tebe, ko se ti zgodijo javni napadi, ko pridejo na plan grde besede, ki jih ne želim niti ponoviti. Moraš zdržati za vse tiste ženske, ki bodo še prišle za teboj,« opozarja Urška Klakočar Zupančič.
Ob tem se spominja, da so jo ob vstopu v politiko opozarjali na to, da mora skrivati svoja čustva. »A sem rekla ne. Če je čustvo pozitivno, ga bom pokazala. Seveda pa moramo negativna čustva vedno razumsko vrednotiti. Osebno menim, da je pri človeku najpomembnejša čustvena inteligenca in prvo kar moramo biti je, da smo ljudje in znamo sprejemati druge. In to je nekaj, kar ženske prinašamo v politiko in zato je prav, da so ženske na vodilnih položajih.« Da se ženske soočamo tudi z obsojanjem o tem, s čim se ukvarjamo v prostem času, sploh ko kandidiramo za določeno funkcijo, se zelo dobro zaveda Monika Pekošak. V času njene kandidature za poslanko je marsikdo pozabil na to, da je do takrat zgradila izjemno kariero v gospodarstvu, saj so ljudje govorili izključno o tem, da v prostem času poučuje tudi jogo. »Jogo sem 12 let poučevala poleg svoje redne službe, dala mi je veliko, spoznala sem fantastične ljudi in vmes ves čas gradila kariero in vzgajala sina. Zame je izvajanje joge eden izmed orodij za dvig zavesti, za lažje razumevanje sebe in svojega telesa. Zato sem poleg službe z veseljem poučevala jogo in upam, da jo bom še kdaj v prihodnosti. Resen, mednarodno certificiran učitelj joge mora imeti veliko znanja iz medicine, ajurvede, poznavanja človeka kot takega. Poznam veliko ljudi iz politike in gospodarstva, ki izvajajo to veščino, ravno zaradi lažjega premagovanja stresa,« je izpostavila Monika Pekošak.
Ženska kot podjetnica, gospodarstvenica
Zagotovo pa je svojevrsten izziv biti tudi ženska v gospodarstvu, biti ženska podjetnica, meni Ana Cajhen, ki se je pred nekaj dnevi s svojo podjetniško rokodelsko potjo predstavljala tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, in o tem spregovorila tudi v osrednjem omizju. »Če veš o čem govoriš, če imaš kaj konkretno povedati, potem ni pomembno, kako si zapakiran, kako izgledaš, ampak je pomembno to, da imaš ustrezno komunikacijo in kaj povedati.«
Mateja A. Kegel pa meni, da imajo podjetniki in podjetnice pomembno odgovornost skrbeti za vzgojo novih kadrov. »Ob tem pa moramo biti v glavi dovolj zreli, da se ne bojimo konkurence, ampak smo veseli nove moči, nove energije vseh teh mladih ljudi, ki željni znanja in uspeha prihajajo za nami. Sama sem najraje v družbi ljudi, ki imajo več znanja, več izkušenj, ker se od njih lahko ogromno naučim. Nikoli me ni strah nekoga, ki je boljši od mene, pa četudi me bo nekoč prehitel, ker se bom od njega tudi jaz nekaj naučila in bo prevzel del dela, ki ga imam sedaj in bom lahko jaz nadaljevala svojo pot naprej, k novim izzivom. Tega pa se tudi moški lahko učijo od žensk.«
Pomembno je sodelovanje občine in države
Na omizju so bile omenjene tudi nekatere aktualne lokalne teme, predvsem tiste, kjer se tudi ženske predstavnice v občinskem svetu Občine Domžale morajo izpostavljati in boriti za družbeni prav. Kot so povedale tudi ostale sogovornice, je ob tem izredno pomembno ohranjati vrednote, med katerimi je zagotovo transparentnost, in pa seveda spodbujati sodelovanje ter presegati meje političnega – v dobro vseh ljudi. Eden od projektov, za katerega se še posebej zavzemajo lokalne predstavnice Gibanja Svoboda v Domžalah je tudi vzpostavitev enote doma upokojencev v Mali Loki v Domžalah. Kot pravi Monika Pekošak, bo pri tem projektu izjemnega pomena sodelovanje lokalne skupnosti in države.
Prav to, kako zelo pomembna je pomoč države, se je še posebej pokazalo v nedavnih naravnih katastrofah, najprej neurjih na nato poplavah, kjer bo država morala odigrati pomembno vlogo in pomagati lokalnih skupnostim in ljudem pri odpravi posledic. Ni pa dovolj le želja pomagati, kot so gostje povedale iz lastnih izkušenj, ampak je pomembno, da so na drugi strani župani in županje, ki si tega sodelovanja želijo. Med seboj nismo konkurenti, ampak vsi delamo za skupen cilj v dobro vseh ljudi. Dokler se tega zavedamo in si skupaj želimo priti do cilja, je to sodelovanje nujno.
Uspešne ženske v boju za tiste brez možnosti
Niso pa sogovornice pozabile na tiste predstavnice nežnejšega spola, ki nimajo pravic in možnosti, kot jih imamo danes v Sloveniji. Urška Klakočar Zupančič je spomnila na ženske v Afganistanu, Iranu, kjer so njihove pravice močno okrnjene. »A tudi za nas ni bilo vedno samoumevno, da smo v položaju kot smo danes, zato vsem županjam, vsem ženskam na vodilnih položajih v gospodarskih družbah, vsem umetnicam, kulturnicam, znanstvenicam, iskreno čestitam in samo pravi, da zdržite, ker nas čaka še ogromno dela na področju opolnomočenja žensk v drugih delih sveta. Moj namen je jasen – razsvetljenje.«
Marsikatera ženska v svojem življenju nima ustreznega podpornega okolja. Zato je ključno, da ustvarjamo in podpiramo družbo, ki bo omogočala ustrezne vzvode tudi zanje. In uspešne ženske sodobnega časa so v prvi vrsti in orjejo ledino tudi za ljudi, ki v družbi nimajo enakih možnosti.
