Že več desetletij ob dnevu spomina na mrtve v Gonarsu, v sosednji Furlaniji Julijski krajini, istoimenska občina organizira komemoracijo v spomin na v času druge svetovne vojne tam preminule ...
Že več desetletij ob dnevu spomina na mrtve v Gonarsu, v sosednji Furlaniji Julijski krajini, istoimenska občina organizira komemoracijo v spomin na v času druge svetovne vojne tam preminule taboriščnike. Tja jih je zaradi njihove domoljubne in protifašistične drže z rodne slovenske grude pregnal fašistični okupator. Veliko jih je bilo tudi z območja današnjih občin Borovnica, Log – Dragomer in Vrhnika.
V imenu slovenske delegacije, ki so jo poleg predstavnikov omenjenih občin sestavljali še predstavniki borčevskih organizacij in Zveze veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika-Borovnica ter slovenski konzul v Trstu Gregor Šuc je na komemoraciji, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki hrvaških občin Reka in Čabar ter združenja italijanskih partizanov iz Furlanije, navzoče nagovoril poslanec Bojan Čebela.
Uvodoma je spomnil, da je pobratenje med občino Gonars in takratno občino Vrhnika, ki je obsegala tudi območje današnjih občin Borovnica in Log Dragomer, nastalo prav iz želje, da bi spomin na tragične dogodke med drugo svetovno vojno pomembno prispeval k temu, da se ne bi nikoli več ponovili. Sodelovanje z občino Gonars pri ohranjanju spomina na dogajanje v taborišču Gonars je bilo vsa leta zgledno, ne glede na to, katera politična opcija jo je vodila. Opozoril je, da se v Italiji že od 90 let prejšnjega stoletja krepijo sile, ki načrtno obujajo fašistično miselnost, glasno govorijo o »izgubljenih ozemljih« po drugi svetovni vojni in tragične povojne dogodke izkoriščajo za to, da zločince spreminja v žrtve ter vso krivdo za nasilje pripisuje tistim, ki niso začeli vojne in niso bili napadalci. Žal se takšni najdejo tudi pri nas in ne smemo si delati utvar, da pri nas ni tistih, ki tako kot fašisti, želijo politiko graditi na sovraštvu in nasilju. Žal fašizem ni nikoli dokončno padel, ampak je še vedno živ, v takšni ali drugačni obliki. Proti njemu se je še vedno treba boriti, predvsem z dejanji odpuščanja, prijateljstva, sodelovanja in mirnega sobivanja ter nasprotovanja vsem težnjam, ki želijo na boleči preteklosti še danes razpihovati sovraštvo na osnovi narodne pripadnosti, rase, veroizpovedi, spola in spolne opredelitve. Na koncu se je poslanec Čebela poklonil vsem žrtvam in tudi vsem tistim, ki so s svojimi dejanji pripomogli k spodbujanju nadaljnjega sožitja med narodi ter spomnil, da so ta prizadevanja lahko vzgled pri oblikovanju naprednih evropskih idej.
