Evropa se je v Bruslju znova zbrala v trenutku, ko se na preizkušnji znajdejo njena enotnost, politična zrelost in sposobnost dolgoročnega razmisleka. Decembrsko zasedanje Evropskega sveta poteka v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za trajen in pravičen mir v Ukrajini, hkrati pa odpira razprave o prihodnosti Evropske unije, njeni širitvi, varnosti in gospodarski konkurenčnosti. V središču teh razprav aktivno in jasno nastopa tudi predsednik vlade dr. Robert Golob.
Širitev Evropske unije na Zahodni Balkan
Premier je ob prihodu na zasedanje najprej povzel vtise z vrha EU in Zahodnega Balkana, ki je potekal dan prej. Po njegovih besedah je bilo čutiti bistveno več optimizma kot pred dvema letoma, kar kaže, da se vztrajnost in doslednost v evropski politiki obrestujeta.
»Načrt Evropske komisije za razvoj in sodelovanje z državami Zahodnega Balkana s kandidatkami je dejansko obrodil sadove,« je poudaril in dodal, da postopno približevanje, odprt dialog in konkretna implementacija dogovorov prinašajo otipljive koristi tako državam kandidatkam kot Evropski uniji sami. Takšen pristop krepi stabilnost širše regije in potrjuje, da je evropska perspektiva še vedno močno sidro sodelovanja.
Načrt Evropske komisije za razvoj in sodelovanje z državami Zahodnega Balkana s kandidatkami je dejansko obrodil sadove.
Trajni mir je edina rešitev
Osrednja tema vrha pa ostaja Ukrajina. Razprava o finančni podpori za leti 2026 in 2027 poteka vzporedno z iskanjem poti do trajnega miru. Slovenija pri tem zavzema jasno stališče. Zavzema se za mir, ki bo pravičen in vzdržen, ter za vlogo Evrope kot aktivne politične sile.
Premier je ob tem poudaril, da je treba narediti vse, da se tudi Rusijo pripelje za pogajalsko mizo, pri čemer imajo zamrznjena ruska sredstva posebno težo. Prav ta predstavljajo eno najmočnejših vzvodov Evropske unije pri iskanju rešitve. Slovenija podpira iskanje skupnih odgovorov, pri tem pa upošteva tudi zadržke posameznih držav članic. »Odločitev bo sprejeta na podlagi ustreznih pojasnil, ki jih bomo danes dobili s strani vseh teh držav,« je dejal premier in opozoril, da bi bila rešitev znotraj evropskega proračuna za vse manj zapletena.
Ob zaključku je izrazil zaupanje v skupno pot. »Mislim, da je odločenost voditeljev, da najdemo pot, velika in prepričan sem, da nam bo to uspelo.«
Mislim, da je odločenost voditeljev, da najdemo pot, velika in prepričan sem, da nam bo to uspelo.
Novi trgi, enaka pravila
V ospredju razprav je tudi prihodnja gospodarska podoba Evrope. Dr. Golob je ob novinarskih vprašanjih spregovoril o pogajanjih za sporazum med EU in Mercosurjem, južnoameriškim gospodarskim povezovanjem, ki združuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj ter predstavlja enega največjih trgov na svetu.
Odpiranje novih trgov je po njegovih besedah v interesu Evrope, vendar le ob jasnem pogoju, da veljajo enaka pravila za vse. Zaščita evropskih proizvajalcev hrane in industrije ostaja ključna, pri čemer sporazum že vključuje številne varovalke za kmetijski sektor.
Jasna pravila za slovenske interese
Pomemben del razprav je namenjen tudi prihodnjemu večletnemu finančnemu okviru Evropske unije. Slovenija se zavzema za ambiciozen obseg proračuna, ki bo omogočil financiranje tradicionalnih politik, kot sta kohezija in skupna kmetijska politika, obenem pa odgovoril na nove izzive konkurenčnosti.
Premier je ob tem spomnil na pogosto prezrto dejstvo, da je bila Slovenija izjemno uspešna pri črpanju centraliziranih evropskih programov. »Slovenija je bila, kar je večkrat prezrto, izjemno uspešna tudi pri črpanju tako imenovanih centraliziranih programov. Nov finančni okvir predvideva njihovo krepitev. Za Slovenijo bo na tem področju na razpolago bistveno več denarja. Zato je toliko bolj pomembno, po katerih pravilih lahko podjetja, posamezniki in institucije dostopajo do teh centralnih skladov. Glavna borba za interese Slovenije bo v pravilih, če nam bo uspelo uveljaviti, da se tudi v centralnih skladih uporabljajo pravila, kot veljajo na primer v programu Obzorje Evropa.«
Nov finančni okvir predvideva njihovo krepitev. Za Slovenijo bo na tem področju na razpolago bistveno več denarja.
Slovenija z jasnim glasom o prihodnosti Evrope
Na dnevnem redu vrha so tudi širitev Evropske unije, geo-ekonomski položaj Evrope, konkurenčnost gospodarstva, razmere na Bližnjem vzhodu, krepitev evropske varnosti in obrambne sposobnosti ter migracije. Gre za teme, ki bodo dolgoročno zaznamovale prihodnost Unije in življenje njenih državljanov.
V tej razpravi Slovenija ne ostaja ob strani. Z aktivno vlogo predsednika vlade dr. Roberta Goloba se uveljavlja kot država, ki razume širšo sliko, zagovarja dialog in zna povezovati evropske vrednote z nacionalnimi interesi. Prav v takšnih trenutkih se kaže, kako pomembno je, da ima Slovenija v evropskih razpravah jasen glas in samozavestno vodstvo.
