Državni zbor je ta teden zasedal na dveh sejah, redni in izredni, ter sprejel več pomembnih zakonov s področja zdravstva, socialnega varstva, zelene energije in stanovanjske gradnje.
Prvič v zgodovini pomoč na domu za otroke s posebnimi potrebami
»V poslanski skupini Svoboda verjamemo, da bo predlagani zakon pomembno okrepil socialno pravičnost, omogočil enake možnosti ter bistveno izboljšal kakovost življenja uporabnikom storitev in njihovim bližnjim. Gre za resnično velik korak za otroke s posebnimi potrebami in njihove družine,« je med obravnavo novele Zakona o socialnem varstvu poudarila predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.
Gre za resnično velik korak za otroke s posebnimi potrebami in njihove družine.
Sama se je skupaj s poslanskimi kolegicami Sandro Gazinkovski, Andrejo Živic in Saro Žibrat dolgo časa zavzemala za sprejetje zakona, ki to področje ureja; novi zakon namreč uvaja strokovno organizirano pomoč na domu za otroke z avtizmom, težjimi oblikami invalidnosti in hudimi dolgotrajnimi boleznimi. Podpora bo potekala v domačem okolju in bo prilagojena potrebam posameznega otroka in njegove družine.
Storitev pomeni pomoč pri vsakodnevni skrbi za otroka, podporo pri vključevanju v okolje ter pomembno razbremenitev družin, ki danes pogosto ostajajo same. Ključno je tudi, da je pomoč za otroke in družine brezplačna, financirana iz državnega proračuna.
»Starši za te otroke skrbimo 24 ur na dan, vse dni v letu. Včasih prilagodimo ali celo opustimo svoje kariere prav zato, ker sistem do danes ni ponujal ustrezne podpore. Ta zakon pomeni pomemben premik in priznanje, da skrb za otroka s posebnimi potrebami ni samo zasebna težava družine, temveč skupna odgovornost družbe,« je v razpravi dejala poslanka Andreja Živic.
Starši za te otroke skrbimo 24 ur na dan, vse dni v letu. Včasih prilagodimo ali celo opustimo svoje kariere prav zato, ker sistem do danes ni ponujal ustrezne podpore
»Z deinstitucionalizacijo in razvojem storitev v skupnosti ne gradimo le boljšega sistema socialnega varstva, temveč bolj človeško družbo. Verjamem, da bo ta zakon mnogim otrokom in pa tudi ostalim starejšim omogočil boljše življenje,« se je strinjala tudi poslanka Sandra Gazinkovski.
Verjamem, da bo ta zakon mnogim otrokom in pa tudi ostalim starejšim omogočil boljše življenje.
Spodbude za specializacijo iz urgentne medicine
Sprejet je tudi Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Ta podaljšuje veljavnost nekaterih že sprejetih začasnih ukrepov, ki so se v praksi izkazali kot uspešni za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema, na primer prenos kompetenc iz izbranega osebnega zdravnika na ostale člane zdravstvenega tima.
Zakon se usmerja tudi v prihodnost, v zagotavljanje neprekinjenega procesa šolanja zdravstvenih kadrov. Želimo zagotoviti, da bo učiteljev na medicinskih fakultetah dovolj in da bo pedagoško delo potekalo nemoteno.
Med ukrepi zakona je tudi uvedba mesečne spodbude za izbiro specializacije iz urgentne medicine v višini 1000 evrov bruto, s čimer želimo povečati zanimanje za to specializacijo, zagotoviti ustrezno število specialistov urgentne medicine in s tem izboljšati dostopnost do zdravstvenega varstva. Tak ukrep je že bil sprejet za področje družinske medicine in se je izkazal kot zelo uspešen: »V nobenem predhodnem mandatu ni Državni zbor obravnaval in sprejel toliko sistemskih zakonov na področju zdravstva, ki so se pred tem več desetletij valjali po predalih. Tudi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva prinaša nabor ukrepov, ki so tudi namenjeni izboljšanju stanja v slovenskem zdravstvu,« je med obravnavo zakona dejala poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič.
Tudi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva prinaša nabor ukrepov, ki so tudi namenjeni izboljšanju stanja v slovenskem zdravstvu.
Spodbujamo rabo obnovljivih virov energije
Državni zbor je sprejel nov Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Namen zakona je posodobitev podporne sheme, nadomestil dobaviteljem elektrike za shemo net metering, ob izpolnjenih pogojih pa uvajamo tudi obvezno postavitev sončnih elektrarn na novih javnih stavbah in novih večjih pokritih parkiriščih. Še ena novost zakona uvedba pravičnejšega sistema plačevanja prispevka za obnovljive vire, ki bo po novem vezan na dejansko porabo energije. Ta sprememba bo zagotovila pravičnejšo porazdelitev stroškov, večjo preglednost za odjemalce ter spodbudo k večji energetski učinkovitosti. Zakon prinaša tudi olajšave za energetsko intenzivna podjetja pri plačevanju OVE prispevka, kar bo ohranilo njihovo konkurenčnost.
Z večjo rabo obnovljivih virov krepimo energetsko neodvisnost države, zmanjšujemo izpostavljenost uvoznim tveganjem in cenovnim nihanjem ter ustvarjamo stabilnejše in dolgoročno ugodnejše pogoje za gospodinjstva in gospodarstvo.
»V osnovi gre seveda predvsem za prilagoditev slovenske zakonodaje na področju obnovljivih virov z evropsko zakonodajo, in pa sprejetje seveda nekaterih ukrepov, ki so smiselni za nadaljnji razvoj področja obnovljivih virov energije v Sloveniji. Sedanja vlada in sedanja koalicija je na tem področju naredila ogromno. To kažejo tudi podatki o povečani inštalirani moči sončnih elektrarn od leta 2022 pa do danes. Dejstvo je, da se je v Sloveniji v preteklosti premalo spodbujalo razvoj tega, ko so prišli pravilni ukrepi, naši ukrepi, pa se je to seveda postavilo in zato smo zdaj na tem področju dosti boljši, kot smo bili,« je v razpravi poudaril poslanec Svobode Tomaž Lah.
Dejstvo je, da se je v Sloveniji v preteklosti premalo spodbujalo razvoj tega, ko so prišli pravilni ukrepi, naši ukrepi, pa se je to seveda postavilo in zato smo zdaj na tem področju dosti boljši, kot smo bili.
Poziv k prekinitvi konfliktov in zaščiti otrok
Sprejeta je bila Deklaracijo o hudih kršitvah pravic otrok v vojnah in oboroženih spopadih Zaščitimo življenja, varnost in blagostanje otrok. Namen deklaracije je, da se pridružimo pozivu mednarodne skupnosti vpletenim stranem v konfliktih k takojšnji prekinitvi spopadov, vzpostavitvi premirja ter k vrnitvi prisilno preseljenih, ugrabljenih in deportiranih otrok nazaj k družinam.
»Vojne ter spopadi so posledica nesoglasij odraslih, žal pa ravno otroci po vsem svetu trpijo njihove uničujoče posledice, soočajo se z nasiljem, poškodbami in smrtjo. Oborožene skupine jih pogosto zlorabljajo kot borce, vohune, silijo jih v prisilne poroke, pogosto postanejo žrtev spolnega nasilja. Vztrajno jih rekrutirajo in izkoriščajo, jih odvzemajo od družin in skupnosti, jim jemljejo dostojanstvo ter uničujejo njihova življenja in prihodnost,« je povedal poslanec mag. Dean Premik.
Vojne ter spopadi so posledica nesoglasij odraslih, žal pa ravno otroci po vsem svetu trpijo njihove uničujoče posledice, soočajo se z nasiljem, poškodbami in smrtjo.
Dodal je, da je ta deklaracija poziv vsem državam, Evropski uniji, Organizaciji združenih narodov in ostalim mednarodnim organizacijam za bolj aktivno vlogo pri reševanju konfliktnih situacij s poudarkom na varstvu otrok: »Posledice vojne so tako telesne kot tudi duševne, občutijo jih pa vsi otroci, ki živijo na konfliktnih območjih, tudi tisti, ki niso neposredno vpleteni v oborožene spopade,« je poudaril Premik.
Posledice vojne so tako telesne kot tudi duševne, občutijo jih pa vsi otroci, ki živijo na konfliktnih območjih, tudi tisti, ki niso neposredno vpleteni v oborožene spopade.
Gradnja stanovanj ostaja ena ključnih prioritet
Vlada dr. Roberta Goloba že od začetka mandata daje veliko pozornosti in sredstev za stanovanjsko gradnjo. Zagnali smo največji investicijski val v javno stanovanjsko gradnjo v zgodovini samostojne Slovenije. Tokrat je Državni zbor na seji sprejel dodatne izboljšave Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki to gradnjo omogoča, in sicer na način, da se bo zakon še lažje izvajal.
Spremenjeni 5. člen ureja subvencioniranje obrestne mere za kredite, ki jih bo dodeljevala SID banka. To bo omogočalo učinkovito, pregledno in fiskalno skladno izvajanje ukrepa subvencioniranja obrestnih mer. Financiranje gradnje stanovanj bo torej potekalo tako preko dokapitalizacij Stanovanjskega sklada RS v višini 75 milijonov evrov letno kot tudi preko subvencij obrestne mere za 30-letna posojila s fiksno enoodstotno obrestno mero.
»Stanovanjska politika še nikoli ni bila deležna takšne pozornosti in tolikšnega števila ukrepov kot jih je bilo sprejetih v zadnjem obdobju. V Svobodi smo prepričani, da je stanovanjska problematika eden največjih izzivov sodobnega časa. Verjamemo, da je dostojno življenje mogoče le, če imajo ljudje dostop do primernega doma. Ta predlog zakona je nadaljnji korak v smeri stabilne in predvidljive javno financirane gradnje,« je ob tem dejala poslanka Svobode Sara Žibrat.
Verjamemo, da je dostojno življenje mogoče le, če imajo ljudje dostop do primernega doma.
