Predsednik vlade in Svobode dr. Robert Golob je odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev.
Govoril je o cenah hrane, dolgotrajni oskrbi ter uspehih te vlade na področju znanja, inovativnosti in gospodarstva.
Uspešno se spopadamo z inflacijo, cene hrane se umirjajo
Pri prvem vprašanju je predsednik vlade govoril o cenah hrane, pri čemer je najprej zanikal trditev poslanke opozicije, da plače ves čas tega mandata padajo: »V času mandata te vlade so plače zrasle realno za skoraj za 10 %. V letošnjem letu največ. Res je, inflacija je tu. Inflacija je bila že v juniju 2022, ko smo nastopili mandat, in sicer kar 10 %. Danes je 2,3 %,« je v odgovoru glede rasti cen hrane najprej poudaril premier.
Dodal je, da se z visoko inflacijo sooča celotna Evropa, ne zgolj Slovenija. Gre za logično posledico vojne v Ukrajini in energetske krize, ki je sledila. V Sloveniji so se v tem obdobju cene dvignile manj od povprečja Evropske unije, presenetljivo pa sicer je, še dodaja predsednik vlade, da »cene hrane najbolj rastejo na tistih področjih prehranske verige, kjer smo v resnici samooskrbni. Pričakoval bi, da bo rast največja na tistih področjih, kjer nismo, na primer pri zelenjavi.«
Odgovor, zakaj je tako, je podala strokovna komisija, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo: »Po celi verigi, od pridelovalcev, kmetov, pa do predelovalne industrije, distributerjev in trgovcev – vsi so približno enako dvigovali cene. Kar pomeni, da so vsi, ki so udeleženi v Sloveniji v trgovini z mesom, enako dobro zaslužili. To je treba povedati. Nič ni narobe. A mislite, da imam kaj proti, da kmetje zaslužijo? Nimam. Ampak bodimo realni, ko govorimo o tem, kje je vzrok za dvig cen hrane, kje se ta dvig cen dogaja in kdo je tisti, ki ima od tega neposredne koristi. To so ugotovili neodvisni strokovnjaki in napovedali so nam, da se bo ta pojav umiril. To se že dogaja in jaz sem prepričan, da se bo v naslednjih mesecih še bolj umirjal.«
Kupna moč prebivalk in prebivalcev v tem času glede na raziskave ni padla, je še dodal premier. Da bi ljudi pred tem zaščitili smo nenazadnje tudi »sistemsko vpeljali zimski regres ali božičnico. Ravno zaradi tega, da zaokrožimo celo sliko. Na eni strani se borimo za to, da je inflacija čim nižja in je med najnižjimi, na drugi strani skrbimo, da je realna rast plač, evropsko gledano, med najvišjimi. In na tretji strani smo poskrbeli, da vsi dobijo tudi 14. plačo.«
Dolgotrajna oskrba prinaša veliko olajšanje za starostnike in njihove svojce
Z decembrom so bile uveljavljene nekatere najopaznejše izboljšave za starejše in njihove bližnje, ki so del dolgotrajne oskrbe. Decembrske položnice za domove za starejše, ki jih bodo oskrbovanci plačevali januarja, bodo nižje za 200 do 800 evrov na mesec. To prinaša izjemno olajšanje za starejše in njihove bližnje. Tudi o tem je govoril predsednik vlade: »Bolj ko se bližamo trenutku, ko bo 20000 družin, ki imajo svoje starejše dediče, dedke, babice, mame, očete v domovih za starejše dobilo krepko znižane položnice bolj, ko se temu trenutku bližamo bolj poslušam s strani opozicije kako sistem ne deluje,« je opozoril.
Resnica je drugačna: sistem deluje in že čez mesec dni bodo to zelo konkretno tudi občutili ljudje v svojih denarnicah: »Položnice se bodo z januarjem za mesec december znižale, po podatkih ministrstva za med 200 do 800 evrov. Ali si kdo predstavlja, kaj pomeni 800 evrov za povprečno slovensko družino na mesec? Ali si kdo predstavlja olajšanje starostnika, ki bo vedel, da si lahko privošči oskrbo v domu za starejše s svojo lastno pokojnino in ne rabi računati na to, da bo otrokom jemal od njihovih plač, zato, da bo lahko dostojno preživel svojo starost?«
Sočasno z oskrbo v instituciji se je začela izvajati tudi pravica do denarnega prejemka. Višina prejemka je odvisna od priznane kategorije dolgotrajne oskrbe: od 89 evrov v najnižji kategoriji ter do 491 evrov v najvišji kategoriji. Denarni prejemek prinaša tudi pravice do storitev za ohranjanje samostojnosti ter do sofinanciranja e-oskrbe.
Prav tako »že deluje sistem oskrbovancev družinskih članov. Skoraj 2000 jih je, ki skrbijo doma za svojce in so za to plačani iz dolgotrajne oskrbe, iz prispevka. In hkrati se uvaja nov sistem dolgotrajne oskrbe na domu, popolnoma nov sistem. Da, pri vsaki uvedbi novih sistemov so težave, predvsem pa potrebuješ čas. In po zagotovilih ekipe na ministrstvu in ministra se bodo tudi tu rezultati pokazali v naslednjih tednih in mesecih. Kar se mene tiče, zaupam besedam in zagotovilom, predvsem pa želim videti konkreten rezultat, ki bo znan do 15. januarja,« je poudaril premier.
V tem mandatu smo uresničili praktično vse naše glavne obljube
Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je predsednika vlade vprašala, kako vidi preteklo delo vlade in kako se bo to delo odražalo pri boljšem življenju prebivalk in prebivalcev v prihodnje.
»Ko smo prevzeli vlado v juniju 2022, smo imeli ne samo težko delo zaradi posledic epidemije covid, ne samo zaradi tega, ker se je zgodila agresija na Ukrajino, energetska kriza in inflacija. Ne samo zaradi najobsežnejših poplav, ampak predvsem zaradi tega, ker 20 let nihče v državi, še najmanj pa tisti, ki je imel tri mandate v tem času, ni niti pričel, kaj šele izvedel nobene ključne spremembe, s katero bi lahko vrnili državo nazaj prebivalcem. Kaj to pomeni? Pomeni to, da živimo v odprti družbi, demokratični, kjer lahko vsak pove, kar želi, tudi če se s tem vlada ne strinja, ko nad njim ne izvajamo nobenega policijskega terorja, ko pravna država deluje in ji zaupamo. Predvsem pa, ko javni sistem – to je tisto naše največje bogastvo, ki ga ima Slovenija – deluje na način, da poskrbi tudi za najranljivejše in da lahko vsak od nas, vse generacije vedo, da so na eni strani zaščitene in varne, na drugi strani pa, da lahko razvijajo svoje potenciale do maksimuma,« je dejal premier.
Spomnil je na reformo zdravstva, kjer se tudi v zadnjem času kaže, kako pomembna je ločitev javnega in zasebnega zdravstva. Prav to, da je sistem v preteklosti imel vgrajene anomalije, je ta sistem šibilo, medicinsko osebje pa kljub požrtvovalnemu delu ni uspelo zagotavljati dovolj storitev za prebivalce, je povedal premier.
Ponovno je poudaril velik pomen dolgotrajne oskrbe. Ta prvič v zgodovini postavlja celovit in sodoben sistem, ki povezuje dostopnost, solidarnost in dolgoročno stabilnost skrbi za starejše v Sloveniji.
»Na področju znanja. To je šlo mogoče mimo ali pa se je manj opazilo v javnosti, a je bilo narejeno več kot kadarkoli prej. Zajeli smo celo verigo. Bil je sprejet Zakon o vrtcih, bil je sprejet Zakon o osnovni šoli, Zakon o visokošolskem izobraževanju, raziskovanju in inovacijah. Celotna veriga je bila preoblikovana, preoblikovana na način, da bo v njej na razpolago bistveno več javnih sredstev, da bomo na njej lahko ustvarjali nova znanja. Namen vsega tega je, da se Slovenija obdrži na visokem mestu v odprtem svetu po svoji konkurenčnosti. Edina konkurenčnost, ki jo Slovenija zares ima poleg svoje geostrateške lege, je znanje naših prebivalk in prebivalcev in v to vlagamo od prvega dne,« je glede vlaganja v znanje in inovativnost.
Dodal je, da je je ugledna revija The Economist Slovenijo uvrstila med devet najuspešnejših ekonomij na svetu. O tem priča tudi dejstvo, da smo v tem mandatu uspeli v Slovenijo pridobiti nekatere največje tuje neposredne naložbe v zgodovini Slovenije.
