Premier dr. Robert Golob: Kljub številnim izzivom vlada ohranila slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji

Državni zbor je s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade dr. Robertu Golobu sklenil zadnje redno plenarno zasedanje pred parlamentarnimi počitnicami.

Vprašanja iz opozicijskih vrst so se nanašala na davčno politiko vlade in dolgotrajno oskrbo, poslanko Svobode dr. Mirjam Bon Klanjšček pa so zanimali vladni ukrepi na področju znanja in inovacij. 

Slovensko gospodarstvo beleži rekordne rezultate

Kljub številnim izzivom, ki so zaznamovali svet in Slovenijo – od vojn, naravnih nesreč in negotovih geopolitičnih razmer – je sedanji vladi uspelo ohraniti slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji. Premier je opozoril, da je morala vladna ekipa krmariti skozi mnoge preizkušnje, in vendar gospodarstvo beleži rekordne rezultate: dobički podjetij so bili v letih 2023 in 2024 najvišji v zgodovini samostojne Slovenije. To potrjuje, da je vladi in koaliciji uspelo vzpostaviti ravnotežje med socialno pravičnostjo in konkurenčnim poslovnim okoljem.

Premier je odločno zavrnil očitke, da vlada ne podpira gospodarstva. Dejal je, da vlada verjame v uspešno podjetništvo, vendar ne na račun socialne države. Davčni sistem po njegovih besedah ni namenjen »polnjenju imaginarnega proračuna«, temveč zagotavljanju kakovostnega javnega zdravstva, šolstva in dostojne starosti za vse – ne glede na njihov družbeni položaj. Tako vlada jasno postavlja ločnico med neoliberalnim pristopom, ki »jemlje ljudem in daje kapitalu«, ter svojo politiko, ki daje prednost človeku.

Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Davki niso namenjeni polnjenju nekega imaginarnega proračuna – davki so temelj, da lahko vsak pride do šolanja, zdravstva in dostojne starosti.«

Davki niso namenjeni polnjenju nekega imaginarnega proračuna – davki so temelj, da lahko vsak pride do šolanja, zdravstva in dostojne starosti.

Vladna politika privabljanja tujih investicij je obrodila sadove. Slovenija je postala prepoznavna kot stabilna in razvojno usmerjena država, v katero velike evropske družbe vlagajo z zaupanjem. To se po besedah premierja ne dogaja slučajno, temveč zato, ker država ohranja predvidljivo in razvojno naravnano okolje, ki zagotavlja kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Vladna podpora lokalnim okoljem in zaposlenim se kaže v konkretnih rezultatih – ne glede na politične barve regij.

Posebej izpostavljen dosežek vlade je po besedah premierja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pred letom 2023 je skoraj vsak državljan plačeval 35 evrov mesečno, kar bi se – zaradi napovedanih podražitev s strani zasebnih zavarovalnic – hitro zvišalo na 45, celo 55 evrov in več. Vlada je z ukinitvijo tega modela zasebnim zavarovalnicam odvzela vpliv na osnovno zdravstveno oskrbo in s tem omejila zasebni pohlep. Prispevek je bil prenesen v obvezno zavarovanje in danes državljani plačujejo le 37 evrov bruto – za povsem enako storitev kot prej, vendar brez groženj podražitev in brez dobičkov zasebnikov na račun bolnikov.

Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Rekordni dobički gospodarstva in cenejše zdravstvo za ljudi – to je ravnotežje, ki smo ga znali ustvariti.«

Rekordni dobički gospodarstva in cenejše zdravstvo za ljudi – to je ravnotežje, ki smo ga znali ustvariti.

Prav tako je premier poudaril, da vlada ne bo pristajala na logiko, kjer bi se v imenu dobička žrtvovalo skupno dobro. Slovenija ni država za »pet metrov daljše jahte nekaterih, temveč prostor solidarnosti, stabilnega razvoja in pravičnega sodelovanja med državo in gospodarstvom«. Vladi in koaliciji je uspelo, da sta kljub pritiskom znali postaviti mejo in zaščititi tako javni interes kot zdravo poslovno okolje.

Uspehi vlade na področju davčne politike in gospodarstva:

• Rekordna rast dobičkov in investicij: Gospodarstvo beleži najvišje dobičke doslej (2023–2024), obenem pa se povečuje obseg domačih in tujih naložb.
• Zadovoljstvo prebivalcev: Po raziskavi Eurobarometra so prebivalci Slovenije med najbolj zadovoljnimi v EU – takoj za Finsko, kar je posledica kakovostnih javnih storitev.
• Stabilna konkurenčnost: Slovenija je ohranila 46. mesto na lestvici konkurenčnosti IMD, posebej izstopa po kakovosti življenja, izvozu in mednarodni trgovini.
• Strukturno preoblikovanje zdravstvenega sistema: Z uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka in ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja je bila večina prebivalstva finančno razbremenjena.
• Razbremenitve pri dohodnini: Dvig splošne olajšave, višje olajšave za družine in mlade, spodbude za tuje kadre ter ugodnosti za prehrano, prevoz in lastništvo zaposlenih.
• Spodbude za zeleni in digitalni prehod: Uvedba davčnih olajšav ter konkretnih finančnih mehanizmov za vlaganja v trajnostne in tehnološke projekte.
• Privlačnost za investicije: Podjetja lahko pridobijo državne subvencije za investicije, med njimi tudi STEP in GREMO projekti – skupaj že prek 620 milijonov evrov spodbud.
• Podpora malim in srednjim podjetjem ter startupom: Financiranje preko mikrokreditov, garancij, vavčerjev in vzpostavitev Slovenskega tehnološkega sklada za semenski kapital.
• Strategija za dolgoročno konkurenčnost: Vlada zmanjšuje administrativne ovire, spodbuja sodelovanje z gospodarstvom in razvija dolgoročno naravnano gospodarsko politiko.
• Konkurenčna obdavčitev podjetij: Nominalna stopnja davka na dohodek pravnih oseb znaša 19 %, efektivna pa v povprečju le 14,2 %, pri nekaterih celo zgolj 7 % – pod povprečjem EU.
• Spremenjena obremenitev za višjo socialno varnost: Uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo pomeni ključen korak k sistemski skrbi za starostnike.
• Uravnotežen pristop k obremenitvam: Davčne obremenitve so bile spremljane s kompenzacijskimi razbremenitvami, zlasti za srednji razred in družine.
•  Sistemska podpora raziskavam in razvoju: Financiranje R&R dejavnosti, čezmejni konzorciji in razpisi krepijo inovacijski potencial gospodarstva.
• Krepitev zelenega prehoda in krožnega gospodarstva: Ustanovitev Slovenskega centra za krožno gospodarstvo ter ukrepi za trajnostno transformacijo malih in srednjih podjetij ter startupov.

Vlada dr. Roberta Goloba se je zavezala krepitvi celotne verige znanja

Predsednik vlade je v svojem odgovoru izpostavil znanje kot enega izmed štirih temeljnih stebrov prihodnosti Slovenije. Poudaril je, da lahko majhne države, kot je Slovenija, uspešno konkurirajo le, če vlagajo v znanje, raziskave in inovacije. Zato se je vlada od prvega dne mandata zavezala krepitvi celotne verige znanja – od vrtca do visokega šolstva in inovacij. Reformo je začela tam, kjer so učinki neposredni in takojšnji – pri inovacijah, raziskavah in povezavi z gospodarstvom.

Vlada je v tem mandatu podvojila sredstva za znanost in izobraževanje – kar pomeni dvakrat več vlaganj v primerjavi s preteklimi leti. Poleg tega je sprejela ključno zakonodajo: zakon o inovacijah, zakon o visokem šolstvu, zakon o osnovni šoli, zakon o vrtcih in pomembne spremembe v plačnem sistemu zaposlenih v izobraževanju. Rezultati so že vidni – po vsej Sloveniji poteka gradnja novih fakultet, tudi izven Ljubljane in Maribora, in to z željo po dodatni krepitvi regij, kot sta Primorska in Dolenjska. To je po besedah premierja konkreten dokaz, da je znanje postalo prednostna nacionalna vrednota.

Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Samo z znanjem lahko naši mladi živijo kakovostno – ne le v prostem času, temveč tudi pri delu, ki jih navdihuje.«

Samo z znanjem lahko naši mladi živijo kakovostno – ne le v prostem času, temveč tudi pri delu, ki jih navdihuje.

Premier je spomnil, da je Slovenija po številu doktorjev znanosti na prebivalca prva na svetu. To po njegovem mnenju kaže na izjemno kakovost domačega šolskega sistema in motivacijo mladih, da svoje življenje oblikujejo na temelju znanja. S tem si mladi ne zagotavljajo le zasebne kakovosti življenja, temveč tudi poklicno izpolnjenost – kar je, kot je poudaril, temelj sodobne družbe. Znanje ni abstraktna vrednota, temveč orodje za ustvarjanje boljšega življenja in pravičnih priložnosti za vse.

Velik strateški preboj je bila tudi vključitev Slovenije v dve najuglednejši znanstveni mednarodni organizaciji: Evropsko vesoljsko agencijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN). Članstvo v CERN ni formalnost, temveč priznanje državi, ki zna zagotoviti dolgoročno stabilno zakonodajno in finančno okolje za znanost. S tem so slovenskim raziskovalcem in podjetjem odprta vrata do najsodobnejših tehnologij in znanj, ki drugje niso dostopna, je poudaril premier. Po njegovih besedah je članstvo v CERN rezultat sodelovanja med vlado, parlamentom in raziskovalno skupnostjo – torej skupen nacionalni uspeh.

Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Slovenija je danes na prvem mestu po številu doktorjev znanosti na prebivalca – to je najmočnejši dokaz vrednosti, ki jo dajemo znanju.« Poleg tega je premier poudaril, da je družba Novartis, ena največjih farmacevtskih multinacionalk, izbrala Slovenijo za razvojno-proizvodni center za biološka zdravila. Z več kot milijardo evrov investicije se celotna proizvodna linija postavlja v Lendavi, Mengšu in na Brniku. Razlog za to je – kot so pojasnili sami predstavniki podjetja – zaupanje v slovensko znanje, visoko usposobljene zaposlene in stabilno gospodarsko okolje, ki ga je v zadnjih letih ustvarila aktualna vlada.

Slovenija je danes na prvem mestu po številu doktorjev znanosti na prebivalca – to je najmočnejši dokaz vrednosti, ki jo dajemo znanju.

Uspehi vlade na področju znanosti, raziskav in inovacij

• Podvojena sredstva za znanost in inovacije: V letih 2024–2025 je bil proračun za znanost in inovacije povišan s 592 na 837 milijonov evrov, z nadaljnjo rastjo v letu 2026.
• Sistemsko financiranje znanosti: Novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti določa postopno zvišanje vlaganj na 1,25 % BDP – 1 % za raziskave in 0,25 % za inovacije, z možnostjo nadaljnjih povečanj.
• Ustanovitev agencije Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS): Nova javna agencija združuje temeljne raziskave in inovacijsko dejavnost, s poudarkom na prenosu znanja v gospodarstvo.
• Gradnja nove infrastrukture: Stekel je največji investicijski cikel v znanstveno in visokošolsko infrastrukturo – nove fakultete, raziskovalni centri, študentski domovi.
• Vstop v CERN: Slovenija je postala polnopravna članica CERN, kar odpira dostop do najnaprednejših tehnologij in sodelovanja.
• Ustanovitev tovarne umetne inteligence: Slovenija bo gostila evropski center umetne inteligence z visokozmogljivim superračunalnikom – strateški dosežek za digitalno suverenost.
• Povezovanje znanosti z gospodarstvom: Konzorcijski projekti, kot je »Družba 5.0 – prihodnost z vodikom«, spodbujajo sodelovanje med podjetji, občinami in raziskovalnimi ustanovami.
• Zakon o visokem šolstvu: Pripravljen je povsem nov zakon, ki ureja financiranje univerz ter omogoča večje investicije v infrastrukturo in kakovost študija.
• Razvojni ukrepi za inovacije: V letu 2025 je na voljo 675,4 milijona evrov razvojnih spodbud za podjetja – v obliki nepovratnih in povratnih sredstev.
• Medresorsko sodelovanje: Poenostavljena povezava med temeljnimi raziskavami, aplikativnimi rešitvami in inovacijami krepi izrabo znanja v visokotehnološkem gospodarstvu.

Dolgotrajna oskrba med najpomembnejšimi dosežki sedanje vlade

Predsednik vlade je dolgotrajno oskrbo označil kot enega ključnih civilizacijskih projektov te generacije – ne le politično, ampak človeško odgovornost do vseh, ki v starosti potrebujejo pomoč pri vsakodnevnem življenju. Poudaril je, da gre za skrb za dostojanstveno staranje, ki presega običajno zdravstveno oskrbo in pomeni podporo v trenutkih, ko posameznik ne zmore več sam. Z začetkom letošnjega julija je steklo pobiranje prispevkov, ki so v celoti namenjeni financiranju dolgotrajne oskrbe, in to ne prek državnega proračuna, temveč prek posebnega računa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer je zagotovljena namenska poraba sredstev.

Pomembna novost, ki jo je prinesla reforma, je zlasti sistemska ureditev plačila oskrbe v domovih za starejše. Po novem bo tudi upokojenec z minimalno pokojnino lahko samostojno plačal svojo nastanitev – zahvaljujoč t. i. kapici na nezdravstveni del oskrbe, ki ne bo smel preseči višine minimalne pokojnine. S tem se po besedah predsednika vlade vrača osnovno človekovo dostojanstvo tistim, ki so s svojim delom desetletja prispevali v sistem in zdaj končno dobivajo možnost dostojnega bivanja v domu brez finančnega ponižanja ali popolne odvisnosti od družinskih članov.

Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Dolgotrajna oskrba ni luksuz. Je civilizacijska dolžnost do naših mam, očetov, babic in dedkov.«

Dolgotrajna oskrba ni luksuz. Je civilizacijska dolžnost do naših mam, očetov, babic in dedkov.

A dolgotrajna oskrba je več kot samo ureditev domske oskrbe. Reforma uvaja tudi dve ključni novosti: sistematično ureditev oskrbe na domu in razširitev dostopa do pomoči tudi za tiste, ki živijo v domačem okolju. Prav na tem področju se že kažejo konkretni rezultati – oskrba na domu je stekla po vsej Sloveniji, pri čemer premier izpostavil primere dobrih praks v manjših okoljih na Koroškem in v Posavju, kjer centri za socialno delo že uspešno izvajajo nove oblike pomoči.

Premier je ob tem opozoril, da finančna vzdržnost ostaja dolgoročni izziv – zlasti po letu 2027, ko se bo zaradi staranja prebivalstva povpraševanje po oskrbi še povečalo. Dodal je, da Slovenija kot družba ne bo klonila pred izzivi, saj dolgotrajna oskrba ni luksuz, temveč nujnost in dolžnost. Prispevek vseh državljanov, mladih in starih, zaposlenih in upokojenih, je investicija v solidarnost, ki se bo vsakomur nekoč lahko tudi osebno povrnila.

Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Po novem si bo lahko tudi upokojenec z minimalno pokojnino sam plačal oskrbo v domu – z dostojanstvom in brez odvisnosti od svojih otrok.«

Po novem si bo lahko tudi upokojenec z minimalno pokojnino sam plačal oskrbo v domu – z dostojanstvom in brez odvisnosti od svojih otrok.

Prav zato je dolgotrajna oskrba eden najpomembnejših dosežkov sedanje vlade. Reforma odpravlja dolgoletno praznino v socialni politiki in vzpostavlja temelje za pravičnejšo, bolj vključujočo družbo. Po prepričanju premierja bo prav ta ukrep eden od tistih, po katerih bodo ljudje sodili uspešnost koalicije – ne po odstotkih, ampak po tem, ali bo vsak posameznik lahko doživel starost z dostojanstvom.