Državni zbor je danes potrdil podnebni zakon. Podnebni zakon ni le še en zakon – je naložba v varno, konkurenčno in samozadostno prihodnost. Z njim ne le da odgovarjamo na podnebne izzive, ampak jih preoblikujemo v konkretne koristi – za ljudi, podjetja in državo.
Energijska neodvisnost je gospodarska varnost
Leta 2024 smo za uvoz fosilnih goriv porabili skoraj 4 milijarde evrov. Ta denar je odšel iz države – namesto da bi ga uporabili za domače naložbe, inovacije in subvencije. Z razogljičenjem in prehodom na čisto energijo, ki jo proizvedemo sami, povečujemo stabilnost oskrbe z energijo, imamo nadzor nad stroški ter zagotavljamo konkurenčnost slovenskih podjetij
Manj odvisnosti od fosilnih goriv pomeni tudi manjši vpliv političnih in cenovnih šokov iz tujine. To ni le podnebna, temveč tudi gospodarska odločitev.
Ključ do evropskih sredstev
Podnebni zakon je tudi ključ do EU sredstev, ki bi brez zakona ostala nedosegljiva:
- 1,48 milijarde EUR iz sistema ETS (2027–2032)
- 358 milijonov EUR iz Socialnega sklada za podnebje (2026–2032)
- 200 milijonov EUR letno za zelene naložbe že v naslednjih letih
Slovenija je 5. v EU po znesku na prebivalca – ne smemo si privoščiti, da bi ta sredstva ostala neizkoriščena.
Gospodarstvo: zakon podpira, ne predpisuje
Podnebni zakon ne zapoveduje, kako naj podjetja razogljičijo svoje procese – ponuja pa jasen, predvidljiv okvir do leta 2045. To omogoča načrtovanje dolgoročnih naložb, enake pogoje s podjetji v drugih državah EU (ETS) ter zaščito pred nepošteno konkurenco iz držav z nižjimi okoljskimi standardi (CBAM).
Obenem se ohranjajo subvencije za razogljičenje industrije (26 mio EUR letno), mehanizem za povračilo posrednih stroškov, krepi pa se tudi podpora inovacijam.
Kaj zakon prinaša ljudem?
Sredstva iz emisijskih kuponov bodo neposredno pomagala prebivalcem pri zelenem prehodu, na voljo bodo subvencije za prenovo stavb, toplotne črpalke, OVE, električna vozila, prinašajo naložbe v javni potniški promet in protipoplavno zaščito, 350 milijonov evrov dodatnih evropskih sredstev za reševanje energetske in prevozne revščine.
Prilagajanje prinaša več varnosti
Slovenija ima – po podatkih Evropske okoljske agencije – najvišjo škodo na prebivalca zaradi podnebnih sprememb v EU. Podnebni zakon bo s strategijo in regijskimi akcijskimi načrti končno vzpostavil konkreten, sistematičen pristop:
- Ocene ranljivosti po sektorjih (vode, zdravje, infrastruktura itd.)
- Jasni ukrepi za zmanjšanje škod od vročinskih valov, suš, poplav
- Pravočasne prilagoditve pomenijo manj sanacijskih stroškov in obremenitev proračuna
Čas ni naš zaveznik
Zamuda pomeni:
- Izgubljena sredstva
- Tožbe in kazni iz Bruslja – Slovenija že prejela uradna opozorila in obrazloženo mnenje
- Kršitev lastnih koalicijskih zavez in pričakovanj javnosti
Zato moramo ukrepati zdaj – podnebje ne čaka. A tudi sredstva EU in podjetja potrebujejo pravni okvir in jasnost.
Podnebni zakon ni strošek. Je priložnost. In odgovornost.
