Vladni ukrepi vselej usmerjeni v krepitev javnega zdravstva
Poslanke in poslanci so na marčevskem plenarnem zasedanju državnega zbora na predsednika vlade dr. Roberta Goloba naslovili vprašanja o razmerah v zdravstvu, novem plačnem sistemu ter o odpornosti in obrambni zmogljivosti Slovenije in Evropske unije. »Zdravstvo ostaja ključna prioriteta naše vlade in koalicije, vsi ukrepi pa so usmerjeni v krepitev javnega zdravstvenega sistema. Zato smo tudi potegnili črto med javnim in zasebnim delom zdravstva. Rezultati ukrepanja so vidni. Prvič po dolgem času se čakalne dobe resnično krajšajo,« je poudaril premier. Po njegovih besedah statistika prvih pregledov kaže, da se je med avgustom 2024 in februarjem 2025 število nedopustno čakajočih zmanjšalo za 7.790 oseb oziroma za 22,4 odstotka: »Prav prvi pregledi so prednostna naloga, saj mora pacient čim prej priti v sistem. Naš cilj pa ni le lepša statistika, temveč boljši dostop do zdravnika za vse – tudi tam, kjer so največje stiske.«
Rezultati ukrepanja so vidni. Prvič po dolgem času se čakalne dobe resnično krajšajo.
Dostopnost zdravstvenih storitev se izboljšuje
Premier je spomnil na sprejete ukrepe za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, med katerimi so tudi: 30 odstotkov višje plačilo izvajalcem, ki dosegajo načrtovane obsege prvih pregledov; razširitev plačila po realizaciji na dodatne specialnosti (gastroenterologija, pediatrija); ter desetodstotna širitev prospektivnega programa. Kot neresnično je zavrnil trditev, da je ministrstvo za zdravje zamolčalo spremembe pravilnika o čakalnih seznamih: »Spremembe, ki so začele veljati avgusta 2024, so bile večkrat javno predstavljene. Ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel je izrecno opozorila, da zaradi nove metodologije podatki pred in po avgustu 2024 niso neposredno primerljivi.« Poudaril je tudi pomen vladnega predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti: »Novela celovito ureja vstopne pogoje v sistem zdravstvene dejavnosti in javno zdravstveno mrežo, krepi vlogo javnih zavodov ter jasno razmejuje javno in tržno dejavnost.«
Novela celovito ureja vstopne pogoje v sistem zdravstvene dejavnosti in javno zdravstveno mrežo, krepi vlogo javnih zavodov ter jasno razmejuje javno in tržno dejavnost.
Pomembni premiki tudi glede zdravstvenih kadrov
Poleg tega je premier izpostavil pomen ukrepov na področju zdravstvenih kadrov: »Uvajamo in ohranjamo finančne spodbude za zdravnike na najbolj deficitarnih področjih. Dali smo soglasje za povečanje števila vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah. Podprli smo tudi ustanovitev novega študijskega programa Medicina na Univerzi na Primorskem, kar bo dolgoročno prispevalo k povečanju števila zdravnikov. Z interventnim zakonom smo poenostavili postopke za prihod tujih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Pripravljamo tudi celovito strategijo kadrov v zdravstvu.«
Uvajamo in ohranjamo finančne spodbude za zdravnike na najbolj deficitarnih področjih.
Od 1,4 milijarde vredne reforme večina denarja za višje plače javnih uslužbencev
Plačna reforma, ki je začela veljati 1. januarja letos, po besedah premierja Goloba ni le lepotni popravek, ampak vsebinska prenova sistema: »Prejšnji sistem je dopuščal, da je bilo kar okoli 32.000 javnih uslužbencev pod minimalno plačo. Po novem sistemu je osnovna plača vedno nad minimalno – to pomeni višje osnove tudi za dodatke in nagrajevanje.« Prav tako je plačna reforma prinesla bolj uravnotežena plačna razmerja med javnimi uslužbenci, direktorji in funkcionarji, hkrati pa je okrepila osnovne mehanizme za dolgoročno vzdržnost in pravičnost. Premier je poudaril, da je reforma vredna približno 1,4 milijarde evrov, od tega pa je večina denarja namenjenega za višje plače: »Denarja seveda ne moremo razdeliti čez noč, zato postopna rast plač od 2025 do 2028. Vsi socialni partnerji so se strinjali, da drugače ne gre, da to ni kaprica vlade, ampak realnost financ. Temu je pritrdil celo zdravniški sindikat Fides. Za funkcionarje izvršilne in zakonodajne oblasti pa se plače do nove sestave državnega zbora sploh ne bodo zvišale.«
Po novem sistemu je osnovna plača vedno nad minimalno – to pomeni višje osnove tudi za dodatke in nagrajevanje.
Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Pozivam vse, ki menijo, da se jim je osnovna bruto plača znižala, ali je pod minimalno, da se obrnejo na ministrstvo za javno upravo, kjer je ustanovljena delovna skupina, ki se ukvarja s tem, kako izravnati morebitne odklone, če je do njih prišlo, zato, da se jih čim prej odpravi, da je osnovni cilj čim prej dosežen, najkasneje pa z oktobrom, pri drugem povišanju.«
Reforma nagrajuje dobro delo
Med poudarki plačne reforme je tudi nagrajevanje dobrega dela. »Povečuje se obseg sredstev za variabilni del plače. Prihranki zaradi odsotnosti ali nezasedenih mest bodo obvezno porabljeni za nagrajevanje. Jasnejša merila za delovno uspešnost pa bodo določena v pogajanjih v letu 2025,« je naštel premier. Spomnil je tudi na delovno skupino, ki svetuje glede uporabe orodij za nagrajevanje. »Ocenjevati plačno reformo po prvi tranši, ko še niti niso uveljavljeni vsi instrumenti – npr. variabilni del, nova pravila za napredovanje -, je preuranjeno. Učinke reforme je treba ocenjevati skozi čas, z vidika kakovosti in dostopnosti javnih storitev ter zadovoljstva zaposlenih,« je dodal.
Vodja poslanske skupine Svoboda mag. Nataša Avšič Bogovič: »V NSi ste v nesoglasju sami s sabo. Kričite, da z reformo nismo povišali plač javnih uslužbencev, hkrati pa kričite, da univerza nima denarja za višje plače, ki jih je prinesla reforma.«
V NSi ste v nesoglasju sami s sabo.
Premier Golob izpostavil pomen državne in družbene odpornosti
V odgovoru na vprašanje poslanca Svobode Dušana Stojanoviča pa se je premier dotaknil geopolitičnega konteksta in varnostnih razmer. Opozoril je, da se svetovna varnostna arhitektura nahaja v enem od najzahtevnejših obdobij po koncu hladne vojne. Spreminja se narava čezatlantskih odnosov, kjer bo sodelovanje z novo ameriško administracijo zahtevno, a kljub vsemu ključno za nadaljnje zavezništvo znotraj zveze Nato. Varnostno okolje postaja tudi vse bolj nepredvidljivo, hibridno in tehnološko pa tako zahtevno, da niti velike evropske države bremena ne bodo zmoglr brez skupnih prizadevanj. »Živimo v realnosti, v kateri si močnejši domišljajo, da jim je vse dovoljeno,« je bil jasen premier. Ob tem je izpostavil pomen krepitve državne in družbene odpornosti: »Odpornost razumemo kot sposobnost države, da se odzove, prilagodi in okreva po krizah, ter da zagotovi delovanje osnovnih funkcij družbe. Ključni cilji civilne obrambe so: podpora vojski, zagotavljanje neprekinjenega delovanja oblasti, gospodarstva in družbenih funkcij ter preživetje in preskrba prebivalstva.«
Živimo v realnosti, v kateri si močnejši domišljajo, da jim je vse dovoljeno.
Odgovor Slovenije na geopolitične spremembe odgovoren in suveren
Premier je tudi ocenil, da se Slovenija na geopolitične in varnostne spremembe odziva kot odgovorna in suverena država, ter kot dejavna članica Evropske unije in zaveznica zveze Nato. Vlada si prizadeva za krepitev nacionalne odpornosti in obrambe, saj gre za temelje zagotavljanja miru, varnosti in blaginje. Le države, ki so sposobne same poskrbeti za svojo varnost, so lahko verodostojne zaveznice. Zato mora Slovenija po besedah premierja najprej okrepiti lastne zmogljivosti, da bo lahko učinkovito prispevala k skupnim obrambnim naporom.
Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Danes je moderno govoriti, da za varnost ne bomo namenjali več. Moramo. Dolžni smo vsem Slovencem in vsem prihodnjim rodovom, da poskrbimo za varnost države in vseh prebivalcev, zato moramo krepiti obrambo, varnost in odpornost.«
Moramo. Dolžni smo vsem Slovencem in vsem prihodnjim rodovom, da poskrbimo za varnost države in vseh prebivalcev, zato moramo krepiti obrambo, varnost in odpornost.
