Državni zbor je sprejel pomembno vladno novelo zakona o financiranju občin, ki prinaša tako sistemsko nadgradnjo financiranja lokalnih skupnosti kot tudi dodatna sredstva za pravičnejše financiranje. »Novela se loteva ključnih izzivov, s katerimi se občine soočajo že vrsto let. Eden od teh je prezadolženost občin. V Sloveniji imamo občino, ki ima že 17 let blokiran transakcijski račun, a doslej država ni imela mehanizma, s katerim bi spodbudila finančno sanacijo take občine,« je poudarila poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič.
V Sloveniji imamo občino, ki ima že 17 let blokiran transakcijski račun, a doslej država ni imela mehanizma, s katerim bi spodbudila finančno sanacijo take občine.
Novela prinaša izboljšan sistem zadolževanja občin
Sicer se 212 slovenskih občin razlikuje tako po velikosti in številu prebivalcev kot po naravnih danostih in razvitosti. Prav zaradi te raznolikosti mora država zagotoviti pravičen in vzdržen sistem financiranja, ki temelji na solidarnosti med občinami, hkrati pa omogoča stabilnost in razvoj vseh občin. Novela zato določa sistemske ukrepe za reševanje trajne nelikvidnosti in prezadolženosti občin, in to s ciljem ponovne vzpostavitve likvidnosti in zmanjšanja dolga. Del tega je tudi izboljšan sistem zadolževanja, ki občinam omogoča, da si sredstva za pomembne infrastrukturne projekte zagotovijo pri mednarodnih razvojnih bankah. Poleg tega se zvišuje dovoljeni obseg zadolževanja občin z deset na 15 odstotkov, kar bo olajšalo financiranje investicij in sanacijo po naravnih nesrečah, kot so bile poplave avgusta 2023. Obenem se ohranja nadzor, saj bo vsako zadolževanje občin še vedno zahtevalo soglasje ministrstva za finance.
Dodatna sredstva za pravičnejše financiranje občin
»Z novelo se tudi uvaja dodatna sredstva za občine, ki se soočajo s finančnimi nesorazmerji, predvsem pri financiranju z zakonom določenih nalog. Iz državnega proračuna bo za ta namen namenjenih 1,5 odstotka dohodnine iz predpreteklega leta. Večje občine imajo praviloma višje stroške zaradi večjega obsega storitev, zato ta sprememba omogoča bolj pravičen sistem financiranja, hkrati pa ohranja solidarnost med občinami,« je pojasnil minister za javno upravo mag. Franc Props, ki prihaja iz kvote Gibanja Svoboda. Kot začasna rešitev so bila dodatna sredstva občinam zagotovljena z zakonom o izvrševanju državnega proračuna že v lanskem in letošnjem letu. Lani so občine dobile 20 milijonov evrov za kritje višjih stroškov dela, letos pa bo na voljo približno 48 milijonov evrov.
Z novelo se tudi uvaja dodatna sredstva za občine, ki se soočajo s finančnimi nesorazmerji.
Poslanec Svobode Uroš Brežan: »Še posebej se mi zdi pomembno, da smo do zakonskih rešitev prišli preko intenzivnih pogajanj in konstruktivnih dogovorov med občinskimi združenji, ministrstvom za javno upravo in ministrstvom za finance. To je pot, ki bo pomembna tudi vnaprej.«
Do zakonskih rešitev prišli preko intenzivnih pogajanj in konstruktivnih dogovorov.
Posebna pozornost namenjena občinam z romskimi naselji
Vlada je z novelo posebno pozornost namenila tudi nadzoru nad financiranjem občin z evidentiranimi romskimi naselji. »Uvajamo nadzor nad namensko porabe sredstev in obvezno poročanje o njihovi uporabi. S tem bomo zagotovili, da se bodo sredstva dejansko namenila za reševanje romskih težav, kar pa ne bo koristilo samo Romom, ampak celotni lokalni skupnosti,« je opozoril minister. Koalicija na čelu z Gibanjem Svobode pa pripravlja tudi druge zakone za večjo integracije Romov v družbo. Po novem je skupni znesek sofinanciranja vseh upravičenih občin omejen na 4,2 odstotka skupne primerne porabe vseh občin z evidentiranimi romskimi naselji, delež za posamezno občino pa se določi z izračunom, ki upošteva število prebivalcev občine, njeno površino in razvitost, pa tudi ocenjeno število romskih naselij in ocenjeno število prebivalcev v teh naseljih. Če so torej doslej večje občine, ki imajo večjo primerno porabo, dobile več sredstev, ne glede na število v njej živečih Romov in število romskih naselij, se bo sedaj tudi to upoštevalo pri porazdelitvi sredstev. Novela določa tudi namene, za katere občine lahko porabijo sredstva. Poleg tega bodo morale občine uradu za narodnosti poročati o porabljenih sredstvih.
Uvajamo nadzor nad namensko porabe sredstev in obvezno poročanje o njihovi uporabi.
V pripravo novele vključeni številni zainteresirani deležniki
V Svobodi nas veseli, da je novelo podprla velika večina občin in občinskih združenj, podpora pa je prišla tudi iz državnega sveta. »Gre namreč za spremembe, zaradi katerih bodo na boljšem vse občine. Novela nikomur ničesar ne jemlje,« je dodala poslanka Kozlovič. Po njenih besedah je novela rezultat široke razprave in upoštevanja številnih mnenj, »predvsem pa jo je ministrstvo za javno upravo pisalo skupaj s tistimi, ki jim je novela namenjena, torej z občinami«. Pri tem je ministrstvo ubralo pot sodelovanja in iskanja kompromisov.
Gre namreč za spremembe, zaradi katerih bodo na boljšem vse občine. Novela nikomur ničesar ne jemlje.
Minister za javno upravo mag. Franc Props: »Po več kot letu dni usklajevanja verjamem, da je predlagana novela zelo dobro pripravljena in odgovarja na izzive financiranja lokalne samouprave.«
