Državni zbor je na izredni seji z enotno koalicijsko podporo pritrdil sklepu vlade dr. Roberta Goloba o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države.
Koalicija na čelu s Svobodo enotno za priznanje Palestine
Slovenija je tako s priznanjem palestinske državnosti izbrala edino pravo pot k miru, stabilnosti in varnosti na Bližnjem vzhodu in v širši regiji ter k rešitvi dveh držav. »Priznanje Države Palestina je najboljše jamstvo za mirno prihodnost ter sobivanje Izraelcev in Palestincev. Palestinci imajo pravico imeti državo, kot imajo to pravico Izraelci,« je poudarjeno v stališču poslanske skupine Svoboda.
»Naše priznanje Palestine ni niti približno stvar naključja, še manj stvar predvolilne aritmetike, kot bi nekateri želeli pokazati s svojimi manevri v državnem zboru. Priznanje se je namreč pod to vlado pripravljalo najmanj od februarja letos,« je opozoril premier Golob. Po njegovih besedah je odločitev Slovenije »sporočilo obema stranema, da želimo čimprejšnjo in takojšnjo prekinitev spopadov ter da želimo čimprejšnjo, takojšnjo in brezpogojno izpustitev talcev«. Izrazil je pričakovanje, da bodo v naslednjih mesecih tudi druge zahodne države priznale Palestino, obenem pa arabske države Izrael.
Slovenija s priznanjem izrazila sočutje do vseh nedolžnih žrtev
»Naš namen ni bil, da se skrijemo pod okrilje Španije, Norveške in Irske. Naš namen je bil od februarja dalje, da smo suvereni v postopku priznanja, da vemo, zakaj v to vstopamo ter da postopek peljemo ponosno in samostojno. In tako smo ga tudi izpeljali,« je poudaril premier. Po njegovih besedah je odločna drža Slovenije »izraz sočutja tako do talcev in njihovih svojcev kot tudi do vseh nedolžnih žrtev v Gazi«. Sicer je naša država priznala Palestino v mejah iz leta 1967 oziroma v mejah, o katerih bi se morebiti vpleteni strani dogovorili v mirovnem sporazumu.
»Naj začnem z navedbo nekaj dejstev in številk o dogajanju v Palestini v zadnjih sedmih mesecih: na Gazo je bilo v tem obdobju odvrženih več kot 50.000 ton eksploziva; kot posledica je bilo pobitih več kot 36.000 ljudi; med smrtnimi žrtvami je več kot 15.000 povsem nedolžnih otrok; vsak dan je v Gazi v povprečju pobitih okrog 100 palestinskih otrok; še dodatnih 17.000 otrok je ostalo brez staršev, od teh so zlasti deklice izpostavljene tveganju nasilja; v spopadih v Gazi je bilo ubitih več kot 15.000 žensk,« je na razsežnost katastrofe spomnila poslanka Svobode Tamara Vonta.
Veliko večino smrtnih žrtev predstavljajo ženske in otroci
Po besedah poslanke Vonta veliko večino umrlih predstavljajo prav ženske in otroci: »V tej vojni 99,5 odstotka smrtnih žrtev tvorijo civilisti, več kot 100.000 oseb je bilo hudo ranjenih. Kar 90 odstotkov prebivalcev Gaze je ostalo brez lastnega doma. Razseljenih je bilo dva milijona ljudi, od tega več kot polovica otrok. Predstavljajte si, da bi vsi Slovenci, ki nas je enako število kot Palestincev v Gazi, čez noč ostali brez lastnega doma in bi se vsi bili prisiljeni izseliti neznano kam.«
Slovenija je s priznanjem Palestine tudi sporočila, da tako od izraelske kot palestinske strani pričakuje proaktivne in pozitivne korake k vzpostavitvi pogojev za ponovni zagon in nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki bi pripeljala do mirnega in trajnega sožitja obeh narodov ter do rešitve dveh držav. »Slovensko priznanje Palestine ni slepi naboj, ampak sporočilo, da se je treba vendarle začeti enakovredno pogovarjati,« je dejal poslanec Svobode Dušan Stojanovič. Slovenija je namreč kot odgovorna nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov dolžna narediti vse, kar je v njeni moči, da pride do trajnega miru na Bližnjem vzhodu.
Nasilje Hamasa kljub svoji grozljivosti ne daje pravice za kolektivno kaznovanje Palestincev
Naša država mora zato tudi po priznanju Palestine nadaljevati usklajevanja s podobno mislečimi državami, in to s ciljem takojšnjega prenehanja spopadov in vzpostavitve premirja ter s ciljem zaščite civilistov in izpustitve talcev. Palestinsko civilno prebivalstvo ne more in ne sme nositi posledic zaradi dejanj ene skupine terorističnih ekstremistov. Nasilje Hamasa kljub svoji grozljivosti in zavrženosti ne daje pravice za kolektivno kaznovanje Palestincev. Nujno je razlikovati med palestinskim ljudstvom in njegovimi legitimnimi težnjami po lastni državi na eni strani ter teroristično organizacijo Hamas in njenimi terorističnimi dejanji na drugi strani. Sicer je vlada postopke za priznanje Palestine sprožila 9. maja letos in napovedala, da bo odločitev v parlament poslala najkasneje do 13. junija. Pri tem si je Slovenija prizadevala, da bi se priznanju pridružila še kakšna država članica Evropske unije.
Neodvisno Palestino z Jeruzalemom kot prestolnico je med prvo palestinsko intifado oziroma vstajo proti izraelski okupaciji palestinskega ozemlja 15. novembra 1988 enostransko razglasil tedanji palestinski voditelj Jaser Arafat. Bivša Jugoslavija je Palestino priznala novembra 1988. Slovenija po razglasitvi svoje samostojnosti tega priznanja ni obnovila, je pa doslej Palestinsko upravo priznavala kot legitimno predstavnico palestinskega naroda in imela od leta 2007 v Ramali na Zahodnem bregu svoj urad. Palestina je Slovenijo priznala leta 1992 V zadnjem mesecu so Palestino kot neodvisno in suvereno državo priznale Španija, Irska in Norveška ter še štiri karibske države, zdaj pa se jim je pridružila tudi Slovenija.
Premier Golob: Janša brez ene same besede sočutja do žrtev trosil laži
Opozicijska stranka SDS je poskušala s predlogom za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine odložiti odločanje državnega zbora, a je ta s koalicijskimi glasovi predlog zavrnil. »Poslanec Janez Janša je znova pokazal, kakšne so njegove vrednote. Želim si, da bi posnetek njegovega nastopa, ki je trajal dobre pol ure, videli vsi. V te pol ure je najprej deset minut trosil laži o stanju v Sloveniji in o delu vlade. Naslednjih deset minut je razpredal o Iranu. In potem smo deset minut poslušali o referendumu, o zlorabah naše zakonodaje z namenom izpolnjevanja ukazov iz tujine. V vseh teh 30 minutah pa ni izrekel niti ene same besede sočutja. Ne do žrtev na eni strani ne do ugrabljenih ljudi, še manj do pobitih otrok in žensk. In še najmanj je izrekel kakršnokoli besedo o tem, kaj moramo narediti, da bo v bodoče žrtev manj in da bi enkrat za vedno ta požar na Bližnjem vzhodu lahko tudi z našo pomočjo pogasili,« je zlorabo instituta referenduma, h kateri se je zatekla SDS, še komentiral premier.
