Včerajšnje televizijsko soočenje o zdravstvu in dolgotrajni oskrbi je postavilo na mizo vprašanje, ki ga ljudje čutijo vsak dan.
Za storitve plačujemo obvezni zdravstveni prispevek in novi prispevek za dolgotrajno oskrbo, a nas zanima predvsem, kaj za ta denar dobimo, kako hitro bomo prišli do zdravnika in ali bo pomoč na voljo tudi takrat, ko jo najbolj potrebujemo.
Poslanka Gibanja Svoboda in kandidatka Koper 1 mag. Tamara Kozlovič je na soočenju nastopila jasno, vsebinsko in z osrednjim sporočilom, ki ga v Svobodi branimo od začetka mandata. Zdravstvo je javna storitev, dolgotrajna oskrba pa civilizacijski temelj. Oboje mora ostati pravica, ne pa privilegij tistih, ki si to lahko privoščijo iz lastnega žepa.
Ko se v predvolilnih razpravah hitro pojavijo bližnjice in recepti, ki zvenijo privlačno, a vodijo v razgradnjo javne mreže, je kandidatka Kozlovič postavila jasen kontrast. »Opozicija ponuja amerikanizacijo zdravstva, kjer bo denar sledil pacientu, to pa pomeni zasebnikom v žep.« V tem stavku je povzeta razlika med modelom, ki varuje dostopnost, in modelom, ki prepušča človeka trgu.
Opozicija ponuja amerikanizacijo zdravstva, kjer bo denar sledil pacientu, to pa pomeni zasebnikom v žep.
Ne bomo dopustili amerikanizacije zdravstva
Ko del opozicije, posebej SDS, govori o tem, da mora denar slediti pacientu in da moramo v javno mrežo vključiti vse izvajalce ne glede na status, to poskuša predstaviti kot hitro rešitev. Takšni predlogi v praksi pomenijo širjenje tržnega modela, kjer javna blagajna plačuje zasebnim izvajalcem, pacient pa postane kupec v sistemu ponudbe in povpraševanja.
Svoboda temu nasprotuje, ker izkušnje kažejo, kam takšna pot pripelje. Najprej se razrašča dvojni sistem. Kdor ima denar, izbere hitro pot. Kdor ga nima, čaka. Kdor živi v okolju z manj izvajalci, ima slabši dostop. Kdor je starejši, bolj bolan ali socialno šibkejši, pa je pogosto tisti, ki plača največ, tudi če nikoli ne dobi priložnosti za izbiro.
Zato je Kozlovič na soočenju povedala brez olepševanja. »Ne bomo dopustili, da pacient postane potrošnik, zdravstvene storitve pa tržno blago. To je amerikanizacija zdravstva.« V Svobodi vemo, da je javni sistem lahko učinkovit le, če ostane javni, urejen in transparenten. Ko se logika trga preveč zasidra v sistem, se cilji spremenijo. Namesto zdravljenja ljudi postane osrednji cilj ustvarjanje dobička. Kozlovič je ob tem izpostavila, da moramo razpravo o čakalnih vrstah postaviti v realen okvir, ki ga Slovenija pozna predolgo. »V Sloveniji se že 20 let pogovarjamo o tem sistemskem ukrepu, torej podaljševanju čakalnih vrst. Mi smo se tega lotili že v tem mandatu sistematično in s tem želimo nadaljevati.«
Ne bomo dopustili, da pacient postane potrošnik, zdravstvene storitve pa tržno blago. To je amerikanizacija zdravstva.
Javni zavodi so hrbtenica družbe
Ena od ključnih točk razprave je bila tudi podoba javnih zdravstvenih zavodov. Opozicija jih poskuša prikazati kot neučinkovite strukture, ki jih je treba obiti. Svoboda pa javne zavode vidi kot hrbtenico, ki drži sistem pokonci v vsakem trenutku, tudi v krizah.
Mag. Kozlovič je zato poudarila dejstvo, ki ga ljudje razumejo instinktivno, ko pride do nesreče, akutnega poslabšanja bolezni ali nujne pomoči. Takrat ni časa za primerjanje ponudb, iskanje terminov in doplačila. Takrat potrebuješ mrežo, ki deluje. »Dali smo priznanje javnim zavodom, saj je pomoč ljudem samo tam na voljo 365 dni na leto in 24 ur na dan,« je bila jasna. Javni zavodi so tisti, ki prevzamejo vse, tudi najtežje primere, tudi dežurstva, tudi urgentne obravnave, tudi situacije, kjer dobička ni.
Dali smo priznanje javnim zavodom, saj je pomoč ljudem samo tam na voljo 365 dni na leto in 24 ur na dan.
Ravno zato je Svoboda v tem mandatu okrepila smer, da javno zdravstvo ostane temelj in da se sistem očisti praks, ki odžirajo zaupanje ljudi.
Tri ključne poteze za učinkovitejše zdravstvo
O čakalnih vrstah v Sloveniji poslušamo že desetletja. Prevečkrat je razprava obstala pri všečnih obljubah, premalo pa se je govorilo o tem, kaj dejansko premika sistem. Svoboda je v tem mandatu začela tam, kjer se začne vsak resen preobrat. Pri podatkih, pri jasnih pravilih obravnave in pri ljudeh, ki storitve izvajajo.
Kandidatka Kozlovič je na soočenju povzela tri ukrepe, ki so temelj tega premika. »Sprejeli smo tri ključne ukrepe na področju zdravstva, in sicer digitalizacijo čakalnih vrst, s čemer bomo prvič dobili prave podatke, klinične smernice in povečali smo število zdravnikov. Teh je 380 več kot na začetku mandata.«
Sprejeli smo tri ključne ukrepe na področju zdravstva, in sicer digitalizacijo čakalnih vrst, s čemer bomo prvič dobili prave podatke, klinične smernice in povečali smo število zdravnikov. Teh je 380 več kot na začetku mandata.
Digitalizacija čakalnih vrst pomeni, da sistem prvič dobi pregled nad realnim stanjem. Ko imaš prave podatke, lahko odločaš pravilno. Ko podatkov nimaš, sprejemaš ukrepe na slepo, včasih celo na podlagi napačnih številk ali interesov. Mag. Kozlovič je to na soočenju opisala z dodatno razlago, zakaj je nacionalni informacijski sistem eden od ključnih korakov, ki ga bo treba izpeljati do konca. »V pripravi je nacionalni informacijski sistem za vodenje čakalnih seznamov. Zakaj je to pomembno? Brez pravih podatkov težko sprejemaš pravilne odločitve.«
V pripravi je nacionalni informacijski sistem za vodenje čakalnih seznamov. Zakaj je to pomembno? Brez pravih podatkov težko sprejemaš pravilne odločitve.
Klinične smernice so druga ključna točka, ker določajo, kdo in kdaj potrebuje obravnavo, kako se bolnika vodi skozi sistem in kako se prepreči, da bi čakalne sezname polnili tudi tisti, ki obravnave ne potrebujejo nujno. Kandidatka Kozlovič je izpostavila tudi, da so smernice nekaj, kar bi bilo treba imeti že prej, zato je še toliko pomembneje, da se delo nadaljuje: »Tudi klinične smernice smo začeli v tem mandatu aktivno pripravljati. Žal mi je, da niso bile že prej pripravljene in s tem ukrepom je treba nadaljevati.«
Tudi klinične smernice smo začeli v tem mandatu aktivno pripravljati. Žal mi je, da niso bile že prej pripravljene in s tem ukrepom je treba nadaljevati.
Dodala je, da so smernice pomembne zaradi dveh zelo konkretnih učinkov, ki ju ljudje občutijo v praksi: »Prvič, zato, da se v sistem ne umešča pacientov, ki morda nenujno potrebujejo zdravstveno oskrbo in s tem polnijo sezname in drugič, da zagotovimo vsem državljankam in državljanom primerno oskrbo.«
Prvič, zato, da se v sistem ne umešča pacientov, ki morda nenujno potrebujejo zdravstveno oskrbo in s tem polnijo sezname in drugič, da zagotovimo vsem državljankam in državljanom primerno oskrbo.
Tretji element so kadri. Brez ljudi ni storitev. Svoboda je zato vlagala v pogoje, kadrovske okrepitve in stabilnost. Povečanje števila zdravnikov je pokazatelj, da se sistem krepi tam, kjer je najbolj občutljiv. Tretji element so kadri. Brez ljudi ni storitev. Svoboda je zato vlagala v pogoje, kadrovske okrepitve in stabilnost. Povečanje števila zdravnikov je pokazatelj, da se sistem krepi tam, kjer je najbolj občutljiv. Kot je poudarila Tamara Kozlovič: »V tem mandatu je v zdravstvu 380 več zdravnikov, kolikor jih je bilo na začetku mandata.«
V tem mandatu je v zdravstvu 380 več zdravnikov, kolikor jih je bilo na začetku mandata.
Mešanje javnega in zasebnega prinaša korupcijska tveganja
V soočenju je prišlo tudi do vprašanja, ki presega dnevno politiko, a je ključno za zaupanje ljudi. Kaj se zgodi, ko se mešata javno in zasebno, ko isti akterji delujejo na obeh straneh sistema, ko pacienti ne vedo, ali so na seznamu zaradi potrebe ali zaradi tega, ker sistem nekoga potiska v plačljivo pot.
Mag. Kozlovič je povedala bistvo, ki ga v Svobodi štejemo za eno največjih tveganj v zdravstvu. »Z mešanjem javnega in zasebnega zdravstva se ustvarjajo korupcijska tveganja. Mi smo z Zakonom o zdravstveni dejavnosti temu rekli ne,« je poudarila. To ni napad na zdravnike. To je obramba pacientov, javnega denarja in integritete sistema.
Z mešanjem javnega in zasebnega zdravstva se ustvarjajo korupcijska tveganja. Mi smo z Zakonom o zdravstveni dejavnosti temu rekli ne,
Ko se preprečuje konflikt interesov, se ščiti pošteno delo večine zdravstvenih delavcev, ki vsak dan delajo za ljudi. In hkrati se zmanjšuje prostor za prakse, ki pacientom jemljejo čas, državi pa denar.
Dolgotrajna oskrba je civilizacijski temelj
Drugi velik sklop soočenja je bila dolgotrajna oskrba. To področje je bilo v Sloveniji dolgo predmet obljub. Dvajset let govorimo o starajoči se družbi, o družinah, ki same skrbijo za svoje bližnje, o domovih, ki postajajo predragi, o sistemu, ki ni bil postavljen tako, da bi ljudem zagotovil varnost.
Svoboda je ta premik začela uresničevati. Dolgotrajna oskrba ni projekt za en mandat in tudi ne more biti popolna v prvih korakih. A je nujna, ker pomeni novo raven socialne države. Pomeni, da družba ne zapusti starejših. Pomeni, da pomoč ne bo odvisna od tega, ali ima nekdo močno družinsko mrežo ali dovolj prihrankov. Pomeni, da se skrbstveno delo prepozna kot pomemben steber skupnosti.
Zato Svoboda dolgotrajno oskrbo razume kot civilizacijski dosežek. Kot temelj, na katerem mora država graditi, ne pa ga rušiti.
Opozicija ponuja lažne bližnjice, Svoboda gradi sistem
V predvolilnem času je najlažje reči, da je vse narobe, in obljubiti, da bo jutri vse rešeno. SDS rada govori o odločnosti, a hkrati ponuja smer, ki povečuje neenakost in krepi zasebne interese. Ko govorijo o tem, da denar sledi pacientu, govorijo o modelu, ki javni blagajni odvzame vzvode upravljanja, pacientu pa naloži breme iskanja poti skozi ponudnike. To je logika trga, ne pa logika javne službe.
Svoboda je v tem mandatu naredila korake, ki jih Slovenija ni zmogla dvajset let: postavila je temelje dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne varnosti in hkrati okrepila smer javnega zdravstva, ki mora biti dostopno, digitalno podprto in v službi človeka. Pred nami je delo, ki se ne konča z enim mandatom, vendar smer je jasna. Pacient mora biti na prvem mestu, ne zasebni interes.
22. marca odločamo, ali bomo nadaljevali pot krepitve javnega zdravstva in dolgotrajne oskrbe ali pa bomo odprli vrata modelu, kjer zdravje postane tržno blago. Izbira je med javno mrežo in prostim trgom. Izbira je med solidarnostjo in privatizacijo.
In izbira je v naših rokah.
