Od roba prestolnice proti Notranjski – o prometu, vodi, bivanju in ravnotežju prostora
Tudi pot volilnega avtobusa Svobode v okolico Ljubljane in proti Notranjski je potekala v znamenju neposrednega srečanja z ljudmi ter predstavitve konkretnih rezultatov dela v tem mandatu. Na terenu so bili tamkajšnji kandidati Svobode Gregor Danev (Vrhnika), Tamara Vonta (Vič – Rudnik 3), Jure Leben (Vič – Rudnik 1), Simona Pirnat Skeledžija (Ribnica – Dobrepolje) in Dean Premik (Ljubljana Moste – Polje 1), ki so skupaj obiskali občine v zaledju prestolnice in na Notranjskem.
Obiski niso bili namenjeni zgolj predstavitvi političnih stališč, temveč predvsem pogovoru o tem, kako se razvojne politike in investicije države konkretno odražajo v lokalnem okolju. Kandidati so se srečali z občani v Vrhniki, Logatcu, Cerknici, na Rakeku, v Sodražici, Velikih Laščah, na Igu, Škofljici ter v občini Dol pri Ljubljani s postankom v Dolskem. Preverili so, kako se državni projekti in vlaganja v času vlade dr. Roberta Goloba poznajo v vsakdanjem življenju ljudi.
Skupni imenovalec poti avtobusa Svobode je bil očiten: razvoj ni abstrakten pojem, temveč se meri v urejeni oskrbi s pitno vodo, delujoči komunalni infrastrukturi, večji varnosti pred poplavami, ohranjeni naravi ter dostopnih javnih storitvah, ki ljudem omogočajo kakovostno življenje v domačem okolju. Prav tem vsebinam so bila posvečena srečanja na terenu in predstavitev projektov, ki so bili v tem mandatu začeti ali izvedeni v obiskanih občinah.
Tamara Vonta: »Ambiciozno? Absolutno. A hkrati brezkompromisno, ko gre za osnovne vrednote in pravice, za vse, kar nas dela ljudi. Na volitvah se odločamo, ali gremo naprej ali naredimo velik korak nazaj – v preteklost, ki je kot sedanjosti nismo želeli in smo jo zavračali.
Ambiciozno? Absolutno. A hkrati brezkompromisno, ko gre za osnovne vrednote in pravice, za vse, kar nas dela ljudi.
Spremembe niso enostavne. So kot pot v hribe – z vzponi in padci, s koreninami, ob katere se spotakneš, in kamenjem, kjer ti spodrsne. Pomembno pa je, da vztrajaš in greš naprej, korak za korakom, do cilja.
Ta mandat je pokazal, da imamo pogum za spremembe. Zdaj je čas, da jih utrdimo in nadgradimo. Svoboda pomeni vztrajnost, pogum in zvestobo vrednotam tudi takrat, ko je težko – in prav zato gremo naprej.«
Vrhnika: razvoj komunalne in družbene infrastrukture kot temelj za rast
V času mandata vlade dr. Roberta Goloba in Svobod je bila Občina Vrhnika deležna številnih vlaganj države, ki naslovijo ključne izzive prostora — od komunalne infrastrukture in okoljskih projektov do družbenih objektov in vsakdanjih potreb prebivalcev. Po uradnih podatkih o projektih, potrjenih, načrtovanih ali izvedenih v tem mandatu, znaša skupna vrednost vlaganj v občini približno 7,03 milijona evrov.
Med najpomembnejšimi projekti v občini je projekt Odprava neskladij v aglomeracijah nad 2.000 PE, ki s skoraj 2,94 milijona evrov naslavlja posodobitev in razširitev kanalizacijskega sistema ter odvajanja in čiščenja odpadnih vod – ključen poseg za zdravje ljudi in varovanje okolja.
Pomemben del vlaganj je bil namenjen projektu Natura 2000 – grad Bistra v vrednosti 1,9 milijona evrov, ki prispeva k ohranjanju naravne in kulturne dediščine v občini, ter izgradnji kanalizacije Bevke (okoli 1,49 milijona evrov), s čimer se izboljšuje komunalna urejenost na podeželju in krepi varnost okolja pred onesnaževanjem.
Vrhnika je bila deležna tudi vlaganj v športno in družbeno infrastrukturo, kot sta izgradnja športne dvorane ter drugi manjši projekti urejanja javnih površin, ki lokalnim skupnostim omogočajo boljše pogoje za druženje, šport in prosti čas.
Gregor Danev: »V Gibanju Svoboda verjamemo v spremembe, ki smo jih v tem mandatu začeli, in verjamemo, da jih moramo v prihodnjem mandatu tudi dokončati. Naš cilj je jasen: mirna in varna skupnost, močno in javno zdravstvo brez korupcije, dostopno vsem, ter socialna država, ki nikogar ne pusti zadaj. V tem mandatu smo dvignili pokojnine in plače, hkrati pa je gospodarstvo dosegalo rekordne rezultate, kar dokazuje, da je mogoče skrbeti za ljudi in obenem ustvarjati pogoje za rast.
Naš cilj je jasen: mirna in varna skupnost, močno in javno zdravstvo brez korupcije, dostopno vsem, ter socialna država, ki nikogar ne pusti zadaj.
Ponosni smo tudi na obseg investicij v infrastrukturo, ki se zelo konkretno pozna v našem okolju. Zgrajen je bil nov avtocestni priključek Log–Dragomer, urejen avtocestni izvoz Verd oziroma južna vrhniška obvoznica, rekonstruirane so bile ceste Bistra–Dol pri Borovnici ter Pako–Goričica. Po celotnem območju okraja smo zgradili nove kolesarske povezave, v Borovnici pa novo sodobno železniško postajo, ki izboljšuje povezavo z Ljubljano in širšo regijo.
V prihodnjem mandatu želimo te razvojne korake nadaljevati: s tretjim voznim pasom na avtocesti Ljubljana–Vrhnika, s severno obvoznico in obvozno cesto okoli Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri, z gradnjo stanovanj za mlade družine ter z nadaljnjimi vlaganji v športno infrastrukturo in varovanje naravne, tehniške in kulturne dediščine. Poseben poudarek namenjamo tudi vodi – zagotavljanju rezervnih vodnih virov in nadaljevanju izgradnje kanalizacijskih sistemov. Nadaljujmo začeto, odgovorno in v dobro vseh ljudi.
Logatec: velika vlaganja v vodo, varnost prostora in javne storitve
Občina Logatec je bila v tem mandatu deležna enega najobsežnejših sklopov državnih vlaganj v širši Notranjski regiji. Projekti, ki so bili v tem obdobju začeti ali izvedeni, so usmerjeni v ključna razvojna področja – oskrbo s pitno vodo, komunalno infrastrukturo, varnost pred poplavami, varstvo narave in družbeno infrastrukturo. Skupna vrednost teh vlaganj znaša okoli 40 milijonov evrov, kar Logatec postavlja med izrazite razvojne točke tega mandata.
Največji in strateško najpomembnejši projekt je oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice (drugi sklop), v vrednosti približno 14,5 milijona evrov. Projekt bistveno izboljšuje zanesljivost in varnost oskrbe s pitno vodo ter dolgoročno krepi odpornost vodnih virov, kar je za hitro rastočo občino ključnega pomena.
Pomemben del vlaganj je bil namenjen tudi komunalni infrastrukturi, zlasti javnemu kanalizacijskemu sistemu Hotedršica, ki je vreden okoli 5,3 milijona evrov. S tem projektom se izboljšuje odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter zmanjšuje obremenitev okolja v občutljivih delih občine.
Na področju varstva narave in trajnostnega razvoja prostora izstopa projekt Kras.Re.Vita, vreden okoli 5 milijonov evrov, ki je usmerjen v ohranjanje biotske raznovrstnosti na območju Cerkniškega jezera in Planinskega polja. Projekt potrjuje, da se razvoj v tem mandatu ne gradi na račun narave, temveč v sožitju z njo.
Velik poudarek je bil namenjen tudi protipoplavni varnosti. Z obnovo pregrade suhega zadrževalnika Reka–Logatec, vredno okoli 4,6 milijona evrov, ter gradnjo zadrževalnika na Črnem potoku, v vrednosti približno 2,9 milijona evrov, se bistveno izboljšuje zaščita naselij in infrastrukture pred vse pogostejšimi vremenskimi ujmami.
Poleg infrastrukturnih projektov so bila sredstva namenjena tudi družbeni infrastrukturi, med drugim novogradnji enote vrtca Kurirček, v vrednosti okoli 3,9 milijona evrov, ki izboljšuje dostopnost vrtčevskih kapacitet in kakovost predšolske vzgoje za mlade družine.
Skupna slika vlaganj v Logatcu v tem mandatu jasno kaže, da država in vlada Logatec obravnavata kot strateško razvojno območje, kjer se vlaganja izvajajo celostno – v vodo, varnost, okolje in ljudi. Ti projekti niso zgolj številke, temveč se neposredno odražajo v boljši kakovosti bivanja, večji varnosti in dolgoročni razvojni stabilnosti občine.
Cerknica: komunalna infrastruktura, varstvo narave in dostop do storitev
V Občini Cerknica so bila v času sedanje vlade izvedena ali začeta vlaganja, ki naslavljajo temeljne razvojne potrebe lokalne skupnosti — od urejanja kanalizacije in varstva okolja do krepitev komunalnih sistemov in dostopa do javnih storitev. Skupna vrednost projektov, ki jih je država povezala s tem mandatom, znaša približno 22,3 milijona evrov.
Med ključnimi projekti so:
• Kanalizacija Unec – Slivice: projekt urejanja kanalizacijskega sistema v naseljih Unec in Slivice, s ciljem izboljšati odvajanje in čiščenje odpadnih vod ter s tem dolgoročno varovati podtalnico in naravno okolje (približno 5,5 milijona evrov).
• NOO Kanalizacija Selšček in Begunje pri Cerknici: izgradnja kanalizacije v manjših naseljih občine, ki povečuje komunalno urejenost in skladnost z okoljskimistandardi (približno 5,3 milijona evrov).
• Kras.Re.Vita – ohranjanje biotske raznovrstnosti: vlaganje v ohranjanje in izboljšanje stanja naravnih habitatov okoli Cerkniškega jezera in Planinskega polja, kot del trajnostnega varstva kraškega prostora (okoli 4,9 milijona evrov).
• ZaJame vzhodna regija: naravovarstveni projekt, namenjen ohranjanju ogroženih jamskih ekosistemov in podzemnih habitatov, ki prispeva k trajnostnemu upravljanju narave v vzhodni Sloveniji (približno 2milijona evrov).
• Prizidek Zdravstvenega doma Cerknica: vlaganje v prostorske kapacitete in dostopnost zdravstvenih storitev za prebivalce občine (okoli milijon evrov).
Takšna vlaganja v cerkniški občini dokazujejo, da država na tem območju ne rešuje le izoliranih problemov, temveč gradi celostni razvojni okvir, ki krepi infrastrukturo, varstvo narave in dostopnost javnih storitev kot temelje za prihodnost.
Sodražica: komunalna urejenost, odpornost na vremenske ujme in skrb za ljudi
V Občini Sodražica so v času mandata vlade dr. Roberta Goloba in Svobode začeli ali izvedli več vlaganj, ki ciljajo na komunalno ureditev, protipoplavno odpornost, dnevne storitve in izboljšanje kakovosti bivanja. Skupna vrednost projektov, potrjenih ali začrtanih v tem mandatu, znaša približno 1,1–1,4 milijona evrov v velikih infrastrukturnih projektih, ob tem pa so v občini podprti tudi manjši projekti lokalnega pomena, ki skupaj prispevajo k razvoju skupnosti.
Med najpomembnejšimi infrastrukturnimi projekti so:
• Kanalizacija Sodražica – II. Faza: projekt nadgradnje kanalizacijskega sistema, vreden več kot 1 milijon evrov, ki izboljšuje odvajanje odpadnih vod in varuje okolje.
• Ureditev ceste Žlebič – Unec (Žimarice): vlaganje v prometno varnost in lokalno dostopnost, ki povečuje pretočnost in varnost na lokalnih cestnih povezavah.
• Vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje na porečju srednje Save – Krka s pritoki: projekt, ki obnavlja popravljeno vodno infrastrukturo po poplavah, s ciljem povečanja odpornosti občine na ekstremne vremenske dogodke in morebitna nadaljnja poškodovanja sistema.
Poleg teh treh infrastrukturnih vlaganj so v občini podprti tudi kulturne, digitalne in lokalne pobude (npr. Zeleno nas spremlja večno, Razvoj sistema “double skin” okna in druge manjše investicije), ki krepijo družbeno življenje, inovativnost in lokalno identiteto.
Simona Pirnat Skeledžija: »Sodražica je prostor med tradicijo in prihodnostjo, kjer narava ni ovira, ampak priložnost, delo pa vrednota. Prav zato mora politika znati poslušati ljudi in ponujati konkretne rešitve, ne praznih obljub.
Prav zato mora politika znati poslušati ljudi in ponujati konkretne rešitve, ne praznih obljub.
V tem mandatu so bila v občini izvedena in potrjena pomembna vlaganja: druga faza kanalizacije v vrednosti več kot milijon evrov, ureditev ceste Žlebič–Unec–Žimarice, sanacija vodne infrastrukture po poplavah leta 2023 ter podpora lokalnim razvojnim in digitalnim projektom. To so konkretni rezultati, ki izboljšujejo vsakdanje življenje ljudi.
V prihodnjem mandatu nas čaka nadaljevanje tega dela. Posebej pomembna je širitev kapacitet dolgotrajne oskrbe v sodelovanju z Domom starejših občanov Grosuplje, da bodo starejši lahko ostali v domačem okolju. Nadaljevati moramo z vlaganji tudi v manjše občine, v javno zdravstvo, v varnost in v urejanje prostora. Svoboda za Sodražico pomeni stabilnost, dostopne javne sisteme in politiko, ki gradi na sodelovanju in spoštovanju.«
Velike Lašče: voda, narava in vsakdanje življenje v središču razvoja
Občina Velike Lašče je bila v mandatu vlade dr. Roberta Goloba deležna več usmerjenih vlaganj, ki skupaj tvorijo celovit razvojni paket, osredotočen predvsem na oskrbo z vodo, varstvo okolja in izboljšanje osnovne infrastrukture. Po podatkih iz uradnega pregleda vlaganj znaša skupna vrednost projektov v tem mandatu približno 3 milijone evrov, kar za občino te velikosti pomeni pomembno in otipljivo podporo države.
Med ključnimi projekti izstopajo vlaganja na področju vodne infrastrukture, ki neposredno vplivajo na varnost in kakovost bivanja prebivalcev. Med njimi je izgradnja in nadgradnja vodovodnega omrežja na območjih Mala Slevica, Dvorska vas, Podkraj in Prilesje, s čimer se izboljšuje zanesljivost oskrbe s pitno vodo v razpršenih naseljih občine. Pomemben del sredstev je bil namenjen tudi vzpostavitvi vodne infrastrukture po poplavah avgusta 2023, kar krepi odpornost prostora na vremenske ujme in zmanjšuje tveganja za prihodnost.
Velike Lašče so vključene tudi v širše naravovarstvene projekte, zlasti v program Mala barja – Marja, ki je usmerjen v izboljšanje stanja barij in mokrotnih travnikov ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ti projekti potrjujejo razvojno usmeritev tega mandata, ki varstvo narave razume kot razvojno priložnost in ne kot oviro.
Sredstva so bila namenjena tudi družbeni infrastrukturi, med drugim ureditvi šolskih in športnih površin pri Osnovni šoli Primoža Trubarja, kar izboljšuje pogoje za otroke in mladino ter krepi vlogo šole kot središča lokalne skupnosti.
Ig: voda, narava in urejen javni prostor kot razvojna prioriteta
Občina Ig sodi med tista območja v neposredni bližini Ljubljane, kjer se razvojni pritiski najmočneje prepletajo z varovanjem naravnega okolja. Prav zato so bila vlaganja države v tem mandatu usmerjena v projekte, ki hkrati krepijo osnovno infrastrukturo, javni prostor in varstvo Ljubljanskega barja. Po podatkih iz uradnega pregleda vlaganj znaša skupna vrednost projektov v občini Ig v tem mandatu približno 37 milijonov evrov, kar predstavlja enega najobsežnejših razvojnih paketov na celotni trasi poti avtobusa Svobode.
Osrednji del vlaganj je namenjen naravovarstvenim projektom na območju Ljubljanskega barja, ki imajo tako lokalni kot nacionalni pomen. Med njimi izstopa projekt ŽivoLJuB, usmerjen v ohranjanje ogroženih vrst in habitatov, ter projekt PoLJUBA, ki se osredotoča na obnovo in ohranjanje mokrotnih habitatov. Skupaj ti projekti pomembno prispevajo k varovanju naravne dediščine, hkrati pa omogočajo trajnostno upravljanje prostora, v katerem živi vse več prebivalcev.
Pomemben del sredstev je bil namenjen tudi vodni in komunalni infrastrukturi. Med ključnimi projekti je sanacija in nadgradnja vodovodnega sistema v Iški vasi ter izgradnja kanalizacije na relaciji Iška vas – Iška, kar izboljšuje zanesljivost oskrbe s pitno vodo in urejeno odvajanje odpadnih vod. Gre za projekte, ki neposredno vplivajo na zdravje ljudi in dolgoročno kakovost bivanja.
V okviru vlaganj v urejen javni prostor izstopa celovita ureditev centra Ig, s katero se izboljšujejo funkcionalnost, prometna varnost in kakovost bivanjskega okolja v središču občine. Takšni posegi so še posebej pomembni v hitro rastočih občinah, kjer se mora javni prostor razvijati vzporedno z naraščanjem števila prebivalcev.
Del sredstev je bil namenjen tudi družbeni in športni infrastrukturi, med drugim ureditvi športnega igrišča pri Osnovni šoli Ig, kar izboljšuje pogoje za rekreacijo otrok in mladine ter krepi vlogo šole kot osrednjega prostora skupnosti.
Škofljica: pitna voda, okolje in javni prostor za hitro rastočo občino
Občina Škofljica je ena tistih občin v širšem ljubljanskem prostoru, kjer se rast prebivalstva najhitreje odraža v potrebah po zanesljivi infrastrukturi, urejenem okolju in kakovostnih javnih storitvah. Prav zato so bila v mandatu vlade dr. Roberta Goloba vlaganja države v Škofljico usmerjena v temeljne sisteme, ki omogočajo dolgoročno stabilen razvoj. Po podatkih iz uradnega pregleda vlaganj znaša skupna vrednost projektov v tem mandatu približno 24 milijonov evrov.
Največji in strateško najpomembnejši del vlaganj je namenjen oskrbi s pitno vodo, zlasti v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – drugi sklop, ki pomembno izboljšuje zanesljivost in kakovost vodnih virov v občini in širši regiji. Gre za projekt, ki neposredno vpliva na vsakdanje življenje prebivalcev ter predstavlja osnovni pogoj za nadaljnjo rast in razvoj. Škofljica je vključena tudi v obsežne naravovarstvene projekte na območju Ljubljanskega barja.
Pomembna so tudi vlaganja v lokalno infrastrukturo in javni prostor, med drugim v vodovodne povezave ter športno in rekreacijsko infrastrukturo pri Osnovni šoli Škofljica, kar prispeva k večji kakovosti bivanja in krepitvi skupnostnega življenja.
Skupna slika vlaganj v Škofljici kaže, da država v tem mandatu občino obravnava kot razvojno izpostavljeno območje, kjer so pravočasna in sistemska vlaganja nujna za ohranjanje kakovosti življenja ob hitri rasti prebivalstva.
Jure Leben: »Škofljica je moj dom. Tukaj živim z družino, tukaj se gibljem v naravi in tukaj vsak dan vidim, kako pomembno je, da se razvoj usklajuje z varstvom prostora. V tem mandatu smo v občini naredili pomembne premike – uredili športni park pri osnovni šoli, barjansko kolesarsko omrežje, zaščitili barje ter uredili vodovod v Gornjem Blatu.
Začeli smo tudi z urejanjem železniške infrastrukture. Pripravljen je bil državni prostorski načrt za dvotirno progo, urejen je bil podvoz pod železnico, kar je ključno za zmanjševanje prometnih zastojev in boljšo povezanost z Ljubljano.
V prihodnjem mandatu je naša naloga, da te projekte dokončamo in se še bolj posvetimo kakovosti življenja. Škofljica ima največjo osnovno šolo v Sloveniji in želim si, da bi bila prva, ki bi hrano v celoti dobivala iz lokalnih kmetij. Projekt je pripravljen – zdaj je čas, da ga uresničimo.«
V prihodnjem mandatu je naša naloga, da te projekte dokončamo in se še bolj posvetimo kakovosti življenja.
Dol pri Ljubljani: komunalna infrastruktura in odpornost prostora
Občina Dol pri Ljubljani je bila v času vlade dr. Roberta Goloba deležna vlaganj, ki se osredotočajo predvsem na komunalno infrastrukturo, upravljanje voda in izboljšanje osnovnih pogojev bivanja. Skupna vrednost projektov v tem mandatu znaša približno 8 milijonov evrov, kar predstavlja pomemben razvojni vložek za občino v neposredni bližini prestolnice.
Največji projekt v občini je izgradnja kanalizacije v aglomeraciji Zaboršt pri Dolu, ki bistveno izboljšuje odvajanje in čiščenje odpadnih vod ter prispeva k varovanju okolja in javnega zdravja. Gre za klasičen, a nujen infrastrukturni projekt, ki dolgoročno izboljšuje kakovost bivanja in urejenost prostora.
Pomemben del sredstev je bil namenjen tudi vzpostavitvi vodne infrastrukture po poplavah, zlasti na območjih ob vodotokih, kjer so bili potrebni sanacijski in preventivni ukrepi za večjo odpornost prostora na vremenske ujme. Takšna vlaganja so ključna za zmanjševanje tveganj in za prilagajanje na podnebne spremembe.
Občina je bila deležna tudi podpore pri urejanju športnih in javnih površin, med drugim pri šolskih in športnih objektih v Dolskem, kar krepi vlogo lokalnih središč in izboljšuje pogoje za aktivno življenje prebivalcev.
Dean Premik: »Slovenija potrebuje Svobodo, ker potrebujemo urejeno javno zdravstvo, ki bo dostopno vsem. Ko potrebujemo pomoč, nas mora pričakati zdravnik ali medicinska sestra – ne pa zavarovalniški agent, ki razlaga, kaj nam pripada in česa ne.
Slovenija potrebuje Svobodo, ker potrebujemo urejeno javno zdravstvo, ki bo dostopno vsem.
V prihodnjem mandatu moramo nadaljevati s krepitvijo sistema dolgotrajne oskrbe in s skrbjo za starejše, saj dolgoživa družba zahteva stabilne in dostopne javne sisteme. Poskrbeti moramo tudi za mlade družine z gradnjo stanovanj, za varnost ljudi in za kakovostne javne storitve.
Ključno pa je tudi vlaganje v znanost, inovacije in gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo. Le močno gospodarstvo je temelj stabilnosti, blaginje in socialne države. Zato Slovenija potrebuje Svobodo – in zato je pomembno, da na volitvah glasujemo za prihodnost.«
Zaključek: razvoj, ki povezuje prestolnico, podeželje in Notranjsko
Pregled poti avtobusa Svobode skozi okolico Ljubljane in Notranjsko pokaže skupno sliko: v tem mandatu se je razvoj premaknil iz obljub v izvedbo. Državna vlaganja v obiskanih občinah niso bila razpršena ali naključna, temveč usmerjena v reševanje konkretnih izzivov – oskrbe z vodo, komunalne urejenosti, protipoplavne varnosti, varstva okolja in krepitve javnih storitev.
Od velikih infrastrukturnih projektov v Logatcu in Igu, do komunalnih in okoljskih vlaganj v Cerknici, Škofljici in Dolu pri Ljubljani, ter ciljno usmerjenih projektov v manjših občinah, kot so Sodražica in Velike Lašče, je rdeča nit jasna: država je v tem mandatu prisotna tudi tam, kjer razvoj pogosto poteka počasneje ali v senci večjih središč.
Avtobus Svobode je s to potjo potrdil, da so dialog z ljudmi, poznavanje lokalnih potreb in preverljivi rezultati dela temelj političnega delovanja. Obiski so pokazali, da so vlaganja, začeta ali izvedena v času vlade dr. Roberta Goloba, ustvarila trdno osnovo za nadaljnji razvoj – razvoj, ki povezuje prestolnico z njenim zaledjem in Notranjsko v enoten, odporen in trajnostno naravnan prostor.
