Ambulantam družinske medicine in pediatrije še naprej dodatek za povečani obseg dela
Državni zbor je na izredni seji sprejel zakon o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu, s katerim je vlada določila nujne, ciljno usmerjene ukrepe na področju zdravstvenega varstva, in to z namenom stabilizacije celotnega zdravstva. Zakon predvsem podaljšuje veljavnost že sprejetih ukrepov, za katere se je doslej izkazalo, da so učinkoviti, a bi se jim konec tega leta iztekla veljavnost. Tako zakon med drugim podaljšuje dodatke ambulantam družinske medicine in pediatrije za povečan obseg dela. Dodatek bodo še naprej prejemali zaposleni v ambulantah z več opredeljenimi pacienti. V veljavi ostaja dodatek 1000 evrov bruto, ki ga mesečno prejemajo specializanti družinske medicine. Dodatek pa bodo ves čas specializacije, ki traja štiri leta, prejemali tudi tisti zdravniki, ki se bodo zanjo odločili v letih 2025 in 2026.
Zagotovljena sredstva za dodatnih 40 specializacij klinične psihologije
Poleg tega vladni zakon zagotavlja sredstva za dodatnih 40 specializacij klinične psihologije v prihodnjih dveh letih in ohranja ambulante za neopredeljene, ki se po novem imenujejo dodatne ambulante družinske medicine. »Dodatne ambulante so se izkazale za dobro rešitev pri zagotavljanju dostopnosti do zdravstvenih storitev vsem, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. Dolgoročno pa je seveda nujno, da za dobro delovanje primarne ravni zdravstva rešimo tudi kadrovske izzive na tem področju,« je opozorila poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič, ki je tudi predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo. Po njenih besedah so podporo zakonu izrekli tudi državni svet, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, večino ukrepov pa podpirata Zdravniška zbornica Slovenije in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije.
Dodatne ambulante so se izkazale za dobro rešitev pri zagotavljanju dostopnosti do zdravstvenih storitev vsem, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika.
Zelena luč tudi vladni noveli zakona o lekarniški dejavnosti
Sicer je državni zbor prižgal zeleno luč tudi vladni noveli zakona o lekarniški dejavnosti. Njen temeljni namen je zagotoviti v javnih lekarniških zavodih varno, stalno, enakomerno in kakovostno preskrbo z zdravili tudi po 31. decembru letos, ko prenehajo veljati ukrepi začasnega interventnega zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene nabave zdravil za leti 2023 in 2024. Cilj novele je tudi noveliranje določb, za katere je ustavno sodišče ugotovilo, da niso v skladu z ustavo. Prav tako novela zagotavlja financiranje specializacij magistrov farmacije.
Poslanka Svobode Andreja Živic: »Da bi zagotovili dostopnost do preskrbe z zdravili in drugih storitev vsem prebivalcem Slovenije ne glede na njihov kraj bivanja, zdravstveno in premoženjsko stanje, spol, starost in invalidnost, z novelo urejamo način delovanja lekarn tako, da bodo vse lekarne vsem prebivalcem ne glede na katerokoli osebno okoliščino zagotovile enak dostop do storitev lekarniške dejavnosti oziroma do zdravstvenega varstva.«
Po besedah poslanke Živic se je v praksi večkrat izkazalo, da javni lekarniški zavodi pri preskrbi z zdravili ne morejo sočasno upoštevati zahteve področnega zakona po zagotovitvi vseh zdravil, ki so na slovenskem trgu, najpozneje v 24 urah in pri tem upoštevati zahtev, ki jim jih nalagajo predpisi s področja javnega naročanja: »Če tega vprašanja ne bi uredili, lahko posledično pridemo v situacijo, ko javni lekarniški zavodi, ne bi bili zmožni opraviti svoje primarne naloge – zagotavljanja trajne in nemotene oskrbe prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili ter farmacevtske obravnave pacientov.«
Če tega vprašanja ne bi uredili, lahko posledično pridemo v situacijo, ko javni lekarniški zavodi, ne bi bili zmožni opraviti svoje primarne naloge.
Novela ne dopušča ugovora vesti farmacevtov
Ministrstvo za zdravje je sicer v noveli predlagalo ureditev ugovora vesti farmacevtov, a so poslanke in poslanci Svobode skupaj s kolegi iz koalicijske Levice z amandmajem člen spremenili tako, da farmacevti ugovora vesti ne morejo več uveljavljati. Morebitni ugovor vesti bi namreč lahko vodil do omejenega dostopa do specifičnih zdravil, ki jih potrebujejo določene, med njimi tudi ranljivejše skupine oseb. »Namen lekarniške dejavnosti je zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitve zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in zdravstvenim delavcem v zdravstvu,« je še dodala Živic.
Namen lekarniške dejavnosti je zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitve zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in zdravstvenim delavcem v zdravstvu.
