Vrhunski šport potrebuje boljše prostorske pogoje
Istrska poslanka in poslanec Svobode, mag. Tamara Kozlovič in Robert Janev, sta na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport naslovila pobudo za uvedbo posebne kategorije za športne objekte nacionalnega pomena ter za ureditev ustreznega sistemskega financiranja za vzdrževanje in razvoj takšnih objektov, ki so ključni za športna tekmovanja najvišjega mednarodnega ranga. S tem bi po njunem mnenju zagotovili boljše prostorske pogoje za vrhunske športnike. Na ministrstvu so v odgovoru na pobudo pojasnili, da pripravljajo sklep o določitvi mreže javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki bo določil tudi merila za načrtovanje nove in za posodobitev obstoječe javne športne infrastrukture. Predvidoma bo sklep medresorsko usklajen še do konca tega leta.
Na ministrstvu so tudi opozorili, da zakon o športu dopušča možnost sklepanja neposrednih pogodb za sofinanciranje investicij v javno športno infrastrukturo, če ta presega pomen, ki ga ima za lokalno skupnost, oziroma je to potrebno zaradi skladnega razvoja države. »Menimo, da je navedeni ukrep skladen s pobudo obeh poslancev za identifikacijo športnih objektov nacionalnega pomena, za vzpostavitev dodatnega oziroma prednostnega sistema sofinanciranja investicij v športne objekte, ki presegajo lokalni pomen oziroma so nacionalnega pomena, ter za enakomerno porazdelitev športne infrastrukture v državi,« so zapisali.
Del skladnega razvoja tudi enakomerno porazdeljena športna infrastruktura
Poslanca Kozlovič in Janev sta sicer tudi predlagala, naj strokovni svet za šport določitev športnih objektov nacionalnega pomena zaupa Olimpijskemu komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez, svet pa naj nato določil objekte, ki bodo upravičeni do posebnega državnega sofinanciranja. Poleg tega sta se naša poslanca odločno zavzela za enakomerno porazdelitev športne infrastrukture v državi. »Država naj zagotovi decentralizacijo in razpršenost športne infrastrukture nacionalnega pomena po celotni državi, kar bi prispevalo k enakomernemu športnemu razvoju vseh regij in večji dostopnosti za različne športne panoge. Obenem naj država pripravi strategijo investicij v novo športno infrastrukturo, ki bo upoštevala decentralizacijo in skladen razvoj vseh regij,« poziva Janev.Kozlovič pa opozarja na potrebopo »strateško zasnovanih programih, ki spodbujajo gibalno aktivnost z namenom izboljšanja gibalnih sposobnosti, ki so se med obdobjem epidemije covida-19 znatno poslabšale, zlasti med otroki.«
Sicer so na ministrstvu letos objavili javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v javno športno infrastrukturo, za katerega je namenjenih skoraj 50,3 milijona evrov, od tega nekaj manj kot 32,3 milijona evrov v letu 2024 in dobrih 18 milijonov evrov v letu 2025. Sofinanciranje so dodelili 141 občinskim projektom v športno infrastrukturo, in to v višini med 50.000 in milijon evrov. Skupna vrednost sofinanciranih projektov znaša več kot 175 milijonov evrov.
V pripravi nacionalni program športa za obdobje 2024-2033
Poleg tega so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport v odgovoru na pobudo poslancev Kozlovič in Janev še pojasnili, da je trenutno v postopku medresorskega usklajevanja Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2024-2033, ki predstavlja strateški dokument razvojnega načrtovanja športne politike. V njem pa so med ključnimi strateškimi cilji izpostavljena tudi dostopnost športnih programov in povečanje deleža prebivalstva, ki je vključeno v kakovostne, strokovno vodene športne programe, tako na področju tekmovalnega kot rekreativnega športa.
