Državni zbor je na izredni seji sprejel vladni interventni zakon, po katerem bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) naslednji dve leti in pol opravljala javno službo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino, s čimer se bosta tako Teš kot Premogovnik Velenje izognila stečaju. Zakon torej ne rešuje le 35.000 prebivalcev pred hladno zimo, temveč tudi več tisoč družin pred nenadno izgubo zaposlitev in prihodkov. Ali povedano drugače: to ni le zakon o energetiki, temveč predvsem zakon o ljudeh, njihovih življenjih in o naši odgovornosti, da jim priskočimo na pomoč.
Poslanke in poslanci Svobode so vladnemu zakonu namenili enotno podporo, saj po njihovem mnenju prinaša edino možno rešitev za zahtevno problematiko, ki jo nagovarja. Po zakonu bo tako Teš, ki bo iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) prešel pod okrilje Slovenskega državnega holdinga (SDH), od 1. januarja 2025 do 30. aprila 2027 izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj. Teš bo za proizvodnjo toplote obratoval z zmanjšano močjo, a bo proizvajal tudi med 40 in 45 odstotki električne energije kot sicer ob polnem obratovanju. Proizvedeno elektriko in tudi druge stranske produkte bo lahko prodal na trgu.
Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Zavedamo se, da so pred nami zahtevne naloge, vendar verjamemo, da lahko s premišljenimi ukrepi in sodelovanjem vseh deležnikov ustvarimo prihodnost, ki bo pravična za ljudi in trajnostna za regijo. Naša prva odgovornost je, da ljudem zagotovimo, da ne bodo živeli v strahu za prihodnost.
Zakon omogoča nadaljnje delovanje Teša in Premogovnika Velenje
Razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe bo krila država z nadomestilom, ki bo v treh kurilnih sezonah znašalo okoli 324 milijonov evrov. Nadomestilo bo država krila iz dividend energetskih družb, še posebej HSE. Poleg tega bo treba zagotoviti še skoraj 80 milijonov evrov za odplačilo kredita Evropski investicijski banki za šesti blok Teša. Le tako se bosta Teš in Premogovnik Velenje kot dobavitelj lignita izognila stečaju, ki bi jima zaradi kopičenja izgub iz poslovanja grozil že na začetku leta 2025. Zakon torej ne predvideva zaprtja Teša ali Premogovnika Velenje. Ravno nasprotno – omogoča njuno nadaljnje delovanje.
Vladni zakon sta med obravnavo na pristojnem parlamentarnem odboru v imenu zaposlenih podprla direktor Teša Branko Debeljak in generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. Po njunih ocenah je interventni zakon korekten in nujen za ohranitev delovnih mest ter za zaščito prebivalcev regije. »Vse nasprotnike zakona sprašujem, ali je za vas pravično, da 35.000 ljudi ostane brez toplote, da otroci v Šaleški dolini zmrzujejo, da starši ne vedo, kako bodo prihodnji mesec plačali položnice? Ali je pravično, da se regiji, ki je že plačala ceno koruptivne in napačne investicije v Teš 6, zdaj naloži še dodatno breme socialne in gospodarske katastrofe?« je opozicijo izzval poslanec Svobode Miha Lamut. Dodal je, da neutemeljena kritika vladnih rešitev temelji na parcialnih interesih, ki ne upoštevajo vseh vidikov krize v Šaleški dolini.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer: »Zakon je začasne in predvsem prehodne narave. Njegov osnovni namen je zagotoviti čas, da se omogoči sprejem ukrepov za nadaljnje izvajanje pravičnega izstopa iz premoga ter za prestrukturiranje regije.«
Vlada daje prednost ohranitvi dostojnega življenja ljudi v Šaleški dolini
Interventni zakon ima torej dvojni namen: rešiti trenutno krizo in premostiti čas do pravičnega razvojnega prehoda, ki ga bo vlada omogočila s pripravo dveh posebnih zakonov o zapiranju Premogovnika Velenje in o prestrukturiranju SaŠa regije. Z njima bo že v prvi polovici leta 2025 določila trajne rešitve za prehod regije iz premoga na alternativne vire energije in za razvoj novih gospodarskih priložnosti. Vladna politika tako daje prednost socialni varnosti, zaščiti delovnih mest in ohranitvi pogojev za dostojno življenje ljudi v Šaleški dolini, ki že desetletja nosijo breme naše energetske samozadostnosti, zdaj pa se soočajo z doslej največjo krizo.
V tem primeru gre torej za zgodbo o napačnih odločitvah, ki so pripeljale do koruptivne investicije v Teš 6 v višini 1,41 milijarde evrov, in do dodatnih milijardnih dokapitalizacij. Predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob je že v preteklosti javno nasprotoval investiciji v Teš 6. V Gibanju Svoboda nikoli nismo bili del te velike črne pike v zgodovini samostojne Slovenije, bomo pa s tem zakonom rešili prebivalce in zaposlene Šaleške doline pred socialno krizo.
Vodja poslanske skupine Svoboda mag. Nataša Avšič Bogovič: »Rudarji niso prav nič krivi za situacijo, v kateri se je znašla Šaleška dolina. Nasprotno. Med njimi je veliko delovnih invalidov z nizkimi prejemki, ki jim ne omogočajo dostojnega življenja. Tudi za to bo treba čim prej najti rešitev.«
