Državni zbor danes že več ur razpravlja o predlogu sprememb proračuna za leto 2025 in o dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2026, o obeh vladnih dokumentih pa bodo poslanke in poslanci glasovali jutri.
Predlogoma se s koalicijskimi glasovi obeta prepričljiva podpora. V uvodni predstavitvi obeh proračunov je minister za finance Klemen Boštjančič, ki je tudi podpredsednik Gibanja Svoboda, opozoril, da so tudi tokrat proračunsko načrtovanje spremljale negotovosti – predvsem zaostrene geopolitične varnostne razmere, spoznanje o nezadostni konkurenčnosti in produktivnosti EU proti globalnim konkurentom, seveda pa ne gre zanemariti tudi fiskalnih pravil, ki se po štirih letih izjemnih okoliščin v letošnjem prehodnem letu znova vzpostavljajo.
Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski: »Letos smo izvedli tudi najvišjo uskladitev pokojnin po letu 1992, in to za 8,8 odstotka.«
Poslanka Svobode Andreja Živic: »Opozicijska trditev, da državo in njeno gospodarstvo rešujemo z višanjem davkov, je povsem neutemeljena.«
Vladna predloga zagotavljata stabilne javne finance
»V poslanski skupini Svoboda enotno ocenjujemo, da sta proračunska predloga pravi odgovor na vprašanje, kako v težko predvidljivih letih 2025 in 2026 zagotoviti stabilne javne finance za blaginjo državljank in državljanov ter za ohranitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,« je poudarila poslanka Svobode Andreja Kert. Kljub zaostrenim fiskalnim pogojem je ministrski zbor vse prioritetne naloge uspešno vključil v proračuna za leti 2025 in 2026. To so ukrepi za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij, področja varnosti ter stanovanjske in podnebne politike. Nadaljevala se bo tudi obsežna in zahtevna obnova po uničujočih poplavah avgusta lani.
Po dolgih letih brezbrižja zdaj pospešeno reševanje stanovanjske problematike
Velja izpostaviti nekaj ključnih proračunskih vsebin, kot je npr. stanovanjska politika. Po tem, ko so prejšnje vlade dolga leta ignorirale vedno slabšo situacijo, je ta koalicija končno dala pospešek reševanju stanovanjske situacije. Za izgradnjo novih neprofitnih najemnih stanovanj je namreč v obeh prihajajočih letih na voljo 100 milijonov evrov. To bo, hkrati z drugimi vzporednimi ukrepi, ki jih pelje koalicija, zagotovilo večjo ponudbo dostopnih stanovanj za mlade.
Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu: »Višja proračunska sredstva za obrambno področje so uravnotežena na način, da zagotavljajo celovito varnost državljank in državljanov tako na področju nacionalne varnosti kot tudi na socialnem področju.«
Poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič: »Proračunska predloga za leti 2025 in 2026 dokazujeta, da javno zdravstvo ni vladna prioriteta zgolj deklarativno, temveč tudi dejansko. Poudarjena je skrb za investicije v zdravstvo, ki so bile pod prejšnjimi vladami zanemarjene.«
Prihaja pravičnejše financiranje lokalnih skupnosti
Nadalje je vlada sklenila dogovor z občinami. Proračun zato vsebuje dogovorjeni dvig povprečnine na 771,33 evra. To je kar za 46,33 evra več od povprečnine v predlogu ZIPRS za leti 2025 in 2026. Poleg tega se občinam za posamezno proračunsko leto zagotavljajo dodatna sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v predpreteklem letu, ki so namenjena zmanjševanju objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin. Višina sredstev za proračunsko leto 2025 bo tako znašala nekaj manj kot 47,9 milijona evrov. S tem bomo zagotovili pravičnejše financiranje lokalne samouprave.
Krepitev javnega zdravstva ostaja na vrhu vladnih prioritet
V skladu s koalicijsko zavezo ostaja krepitev javnega zdravstva v samem vrhu vladnih prioritet. »Proračun ministrstva za zdravje bo v prihodnjem letu znašal 766 milijonov evrov, kar je skoraj 300 milijonov evrov več, kot je v sprejetem proračunu. Leta 2026 pa bo zdravstveni proračun znašal 768 milijonov evrov. Proračunska sredstva so višja predvsem zaradi celovitega financiranja stabilizacije zdravstva,« je pojasnil naš poslanec mag. Dean Premik. Ministrstvo bo tako v letu 2025 največ sredstev namenilo ureditvi in razvoju zdravstva.
Poslanec Svobode Uroš Brežan: »Proračunska dokumenta tenkočutno in učinkovito povezujeta ambicije in potrebe naše države, institucij in državljanov, in to na realni finančni podlagi.«
Vodja poslanske skupine Svoboda mag. Nataša Avšič Bogovič: »Vlada dr. Roberta Goloba je učinkovito mobilizirala sredstva za sanacijo škode po požarih, poplavah in drugih izrednih naravnih nesrečah. Premišljeno nadaljuje vlaganja ne samo v sanacijo, ampak tudi v nove preventivne ukrepe, ki bodo zmanjševali škodo ob morebitnih naslednjih ujmah. Vse to so ukrepi iz t. i. vlaganja v odpornost, ki jo zahtevajo nove podnebne razmere.«
Poslanec Svobode Jurij Lep: »Da je Slovenija solidarna in socialna država, je mogoče razbrati tudi iz proračunskih dokumentov. Prav na tem tudi moramo graditi našo prihodnost.«
Več proračunskih sredstev za izobraževanje
Poleg tega predlog sprememb proračuna za leto 2025 predvideva, da bo imelo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje skupaj z uradom za mladino in inšpektoratom za šolstvo na voljo kar 2,1 milijarde evrov, kar je za 212,2 milijona evrov več od sprejetega proračuna. Precej več sredstev je denimo predvidenih za povečanje vključenosti otrok v vrtce ter za prehrano študentov, dijakov in učencev. Medtem se na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije v letu 2025 opazno zvišujejo sredstva za raziskovalne programe in projekte – to je za 21,8 milijona evrov na skoraj 374 milijonov evrov.
Rekordno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti
Nasploh so področju znanosti namenjena znatna sredstva, saj se vlada zaveda, da je vlaganje v znanost, razvoj in inovacije ključnega pomena za gospodarski razvoj in za krepitev konkurenčnosti naše države. Če upoštevamo proračune vseh ministrstev skupaj, vključno z evropskim denarjem, delež sredstev v BDP, ki bo namenjen financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, v letu 2025 znaša 675 milijonov evrov oziroma v letu 2026 več kot 700 milijonov evrov, kar je daleč največ doslej.
Poslanec Svobode Bojan Čebela: »V Sloveniji imamo eno najnižjih stopenj inflacije v EU, imamo nadpovprečno gospodarsko rast, dolg države se znižuje, dvig plač v javnem sektorju se bo odrazil v povišani potrošnji, in to se bo pozitivno poznalo pri poslovanju podjetij.«
Poslanka Svobode dr. Mirjam Bon Klanjšček: »Sredstva za visoko šolstvo in znanost se v letu 2025 glede na sprejeti proračun povečujejo skoraj za deset odstotkov, v letu 2026 pa še za dodatnih sedem odstotkov. V letu 2026 bo velik del sredstev šel za gradnjo NUK 2. Pohvalne so tudi investicije v prenovo fakultet ter študentskih domov v Ljubljani, Mariboru in Kopru.«
Za javne investicije zavidljivih pet odstotkov BDP
Velik pomen ima tudi obseg investicijskih sredstev. Slovenija je v zadnjih letih vlagala znatna sredstva v javne investicije, pri čemer so se te kot delež BDP gibale med najvišjimi v EU. Država namenja približno pet odstotkov BDP za javne investicije, povprečje EU pa se giblje med tremi in štirimi odstotki BDP. V državnem proračunu bomo tako v letu 2025 in 2026 namenili približno toliko sredstev za investicijske odhodke in investicijske transfere, kot smo jih v letu 2023, to je preko dve milijardi evrov, medtem ko so bili v letih 2019-2022 za približno pol nižji.
Med prioritetami tudi področje varnosti
Med ključnimi proračunskimi prioritetami je tudi krepitev varnosti. Za ta namen je vlada zagotovila sredstva za vojaške in obrambne izdatke, predvsem pa tudi sredstva za civilno zaščito in reševanje. Obenem so zagotovljena potrebna sredstva za poplavno obnovo in razvoj. Za obnovo je v posebnem skladu že zbranih 200 milijonov evrov, poleg domačih virov pa bodo na voljo tudi sredstva iz Solidarnostnega sklada EU. Za razliko od velikih držav, kot so Nemčija, Francija in Italija, ki imajo velike težave, kako pod novimi fiskalnimi pravili sestaviti vzdržen proračun, pa je Sloveniji to uspelo.
Poslanka Svobode Lucija Tacer: »Proračunske prioritete so prioritete za uspešno prihodnost Slovenije.«
Poslanec Svobode Aleš Lipičnik: »Prepričan sem, da državni zbor še nikoli ni sprejel optimalnega proračuna. Tudi ta verjetno ne bo izjema, odraža pa razumni optimizem, pri katerem moramo vztrajati, ker je to praktično edina pot, ki nas vodi naprej.«
Iz proračunskih predlogov veje optimizem
Iz proračunskih predlogov za leti 2025 in 2026 sicer veje optimistični pogled na prihodnji razvoj naše države. Dolg Slovenije v BDP se namreč znižuje in je pod povprečjem EU, imamo rekordno zaposlenost, eno najnižjih stopenj brezposelnosti v EU, inflacija je pod povprečjem EU, gospodarska rast je nad povprečjem, napovedi za leto 2025 in 2026 pa so zelo dobre. Poleg tega so gospodinjstva in gospodarstvo praktično nezadolženi, bančne vloge posameznikov in podjetij so rekordno visoki (skupaj čez 40 milijard evrov), vedno več sredstev imamo v vzajemnih skladih, razvijamo tudi kapitalski trg (250 milijonov evrov za ljudske obveznice, prihajajo občinske obveznice).
Slovenija v marsičem zgodba o uspehu
Slovenija se lahko pohvali tudi s povečevanjem investicij v raziskave in razvoj, investicije v cestno in železniško infrastrukturo so rekordne, s pospešenim udejanjenjem projektov najemnih stanovanj smo začeli reševati stanovanjsko stisko mladih. Vlada sprejema ukrepe s ciljem, da bi cena električne energije ostala konkurenčna ter ne bi bremenila podjetij in gospodinjstev. Kakovost življenja v Sloveniji je visoka, povečuje se letalski promet, imamo razvito gospodarstvo, dvig plač v javnem sektorju se bo prelil v povišano potrošnjo in v podjetja, naša država ima tudi nizko stopnjo revščine. Skratka, Slovenija je v marsičem zgodba o uspehu, opozicijski SDS in NSi pa si v borbi za oblast prizadevata, da bi stanje v državi naslikali čim bolj negativno. S tem škodujeta Sloveniji, saj pretirani pesimizem vodi v pretirano previdnost pri trošenju in investiranju, kar pa upočasni gospodarsko rast.
Evropska komisija spodbudno o gospodarski rasti Slovenije
Spodbudna je tudi napoved gospodarske rasti Slovenije, ki jo je pred dnevi objavila Evropska komisija. Bruselj pričakuje, da se bo zasebna potrošnja v prihodnjih dveh letih močno povečala, k čemur bo prispevala predvsem rast zaposlenosti in realnih plač. Prav tako se bodo povečale naložbe, in to zaradi ukrepov, ki so financirani iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, pa tudi zaradi kohezijske politike. Napoved inflacije je komisija za letos znižala z 2,8 na 2,1 odstotka, za prihodnje leto pa zvišala z 2,4 na 3,2 odstotka, leta 2026 naj bi se inflacija znova znižala na 2,1 odstotka. Koalicija že načrtuje ukrepe za zamejitev stroškov energije, zato v letu 2025 pričakujemo inflacijo, ki bo še nižja od napovedane. Evropska komisija tudi pričakuje, da se bo v Sloveniji letos in prihodnje leto nadaljevala konsolidacija javnih financ.
Slovenija na poti v ugledno družbo najkonkurenčnejših držav
Sicer predloga proračunov za prihodnji dve leti sledita ključnemu cilju Svobode in celotne koalicije, to je vstopu Slovenije v ugledno družbo najkonkurenčnejših držav.
