Državni zbor je opravil prvo razpravo glede predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in odločil, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. Tako smo še korak bližje najbolj temeljiti prenovi in spremembi sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih in še korak bližje eni izmed glavnih reform, ki smo jih volivkam in volivcem obljubili na začetku mandata.
Noben zaposleni v javnem sektorju ne bo prejemal plače, nižje od minimalne.
»Noben zaposleni v javnem sektorju ne bo prejemal plače, nižje od minimalne. Zakon prav tako daje nastavke, da se ustrezno povišajo plače v tako imenovani spodnji tretjini plačne lestvice, kjer gre za najnižje plače na vstopnih delovnih mestih z namenom privabljanja mlajših in na zahtevnejših delovnih mestih zaradi privabljanja strokovnjakov oziroma deficitarnega kadra,« je v predstavitvi zakonskih rešitev poudaril minister za javno upravo mag. Franc Props.
Zakon prav tako predvideva, da se v prihodnje prepreči pretirano realno padanje plač, saj se bodo vrednosti plačnih razredov avtomatično usklajevale v višini 80 % inflacije, če ne bi prišlo do drugačnega dogovora med socialnimi partnerji, poudarja minister Props.
Povečuje se obseg sredstev za nagrajevanje v odvisnosti od rezultatov dela na podlagi vnaprej dogovorjenih jasnih meril oziroma kriterijev. Poenostavljata se postopek in način napredovanja. Končno se bo vzpostavilo tudi ustrezna razmerja med plačami funkcionarjev kot nosilcev oblasti ter direktorjev kot najodgovornejših javnih uslužbencev na eni strani in ostalih javnih uslužbencev na drugi strani.
»Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo se postavlja na ena proti sedem, s čemer se končno konkretno naslavlja problem prevelike uravnilovke, ki je posameznike destimulirala, da bi se potegovali za najbolj zahtevna, še zlasti vodstvena delovna mesta,« je v stališču poslanske skupine poudarila poslanka Svobode Andreja Živic. Na tak način torej želimo javni sektor narediti bolj privlačen vrhunskim strokovnjakom in na splošno kadrom, ki sicer v javni sektor tudi zaradi nekonkurenčnega plačila napram privatnemu sektorju ne bi vstopali. Posledičen dvig kvalitete in učinkovitosti javnih servisov pa bo prinesel koristi prav vsem državljankam in državljanom.
Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo se postavlja na ena proti sedem.
Pomembno je dodati, da se plače političnih funkcionarjev v tem mandatu ne bodo zvišale, kar smo ves čas zagovarjali tudi v Svobodi. Plačna reforma je v prvi vrsti namenjena najslabše plačanim javnim uslužbencem in se je nikakor nismo lotili zaradi sebe.
Plačna reforma kot odraz uspešnega dela vlade in njene zavezanosti h korenitim spremembam
»Vlada dela dobro, če je po 15, 16 letih ta trenutek v ta Državni zbor prinesla plačno reformo. Ni in ne bo edina, pripravljena je že nadgradnja sistema pokojnin. Koraki, ki jih delamo na področju zdravstva, so tudi začetek in pomemben del zdravstvene nadgradnje,« je poudaril Borut Sajovic, ki je včeraj še zadnjič ta mandat nagovoril državni zbor v vlogi poslanca.
Vlada dela dobro, če je po 15, 16 letih ta trenutek v ta Državni zbor prinesla plačno reformo.
V prihodnjih mesecih in tednih bomo prav tako potrjevali prvi paket davčnih sprememb, ki bodo ugodno vplivale na že tako odlično gospodarsko klimo v državi: »Po rasti bruto družbenega proizvoda smo še leta 2022 zaostajali za povprečjem evropske skupine, danes smo pa eni od tistih, ki so po statistiki najvišje. Stopnja brezposelnosti je rekordno nizka in je občutno nižja od evropskega povprečja. Slovenski javni dolg se znižuje in je nižji od povprečja Evropske unije. Ta vlada dela dobro tudi za to, ker je namenila rekordna sredstva za znanost. Sto procentno so počrpana vsa razpoložljiva evropska sredstva, 3,4 milijarde evrov. V obnovo po poplavah smo vložili že skoraj milijardo evrov, delež energije iz obnovljivih virov smo povečali znatno in prišli na spoštljivih več kot 25 odstotkov. Zato je Slovenija uspešna, najbolj pa zato, ker so neto čisti dobički v gospodarskih družbah rekordno visoki,« je naštel Sajovic.
Stopnja brezposelnosti je rekordno nizka in je občutno nižja od evropskega povprečja. Slovenski javni dolg se znižuje in je nižji od povprečja Evropske unije.
»Večji uspeh kot doseže vlada dr. Roberta Goloba, bolj goreč je odziv opozicije. Ja, kako pa drugače. Kako naj se pa vede nekdo, ki 15 let ni uspel v tem državnem zboru vzpostaviti sistema, v katerem bi, kar se tiče plač, bila nesorazmerja odpravljena,« pa je dejal poslanec Svobode Robert Janev.
Večji uspeh kot doseže vlada dr. Roberta Goloba, bolj goreč je odziv opozicije.
