Evropski parlament je danes potrdil odločitev o uporabi Solidarnostnega sklada EU za pomoč pri naravnih nesrečah, ki so v letu 2023 prizadele Italijo, Slovenijo, Avstrijo, Grčijo in Francijo. Slovenija bo iz tega sklada prejela 428,4 milijona evrov za poplave, ki so državo prizadele avgusta lani. Gre za enega največjih zneskov, ki jih je Slovenija kadarkoli prejela iz tega sklada.
Evropska poslanca Gibanja Svoboda (Renew) Irena Joveva in Marjan Šarec sta ob potrditvi odločitve izrazila zadovoljstvo nad solidarnostjo Evropske unije in poudarila, da gre za pomemben korak pri podpori obnove prizadetih območij v Sloveniji.
Solidarnost je temelj Evropske unije
Irena Joveva je ob sprejetju poročila poudarila: »Solidarnost je ključna vrednota Evropske unije, ki se najbolj izkaže prav v trenutkih naravnih nesreč. Vesela sem, da bo Slovenija iz Solidarnostnega sklada prejela več kot 428 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj polovico letnega proračuna sklada. Ta sredstva bodo omogočila hitro in učinkovito pomoč prizadetim ljudem ter regijam v naši državi.« Dodala je še, da je ob naraščajočih podnebnih spremembah nujno potrebna izboljšana strategija za prihodnje odzive in preventivo.
Ta sredstva bodo omogočila hitro in učinkovito pomoč prizadetim ljudem ter regijam v naši državi.
Marjan Šarec: Evropska solidarnost deluje
Marjan Šarec, ki je bil med poplavami v Sloveniji minister za obrambo, je dejal: »Lanske poplave so bile najhujše v zgodovini naše države. Kot nekdanji minister, ki je bil odgovoren za zaščito in reševanje, iz prve roke vem, kako zahtevno je soočanje s takšnimi krizami. Videl sem stiske, videl sem trpljenje, videl sem solze, videl pa sem tudi evropsko solidarnost, ki je delovala. Evropski mehanizem smo sprožili takoj, deloval je odlično.«
Videl sem stiske, videl sem trpljenje, videl sem solze, videl pa sem tudi evropsko solidarnost, ki je delovala.
Potreba po krepitvi odpornosti na naravne nesreče
Ob potrditvi sklepa sta evropska poslanca Gibanja Svoboda poudarila, da je v času vse pogostejših in hujših naravnih katastrof potrebno okrepiti sredstva sklada, hkrati pa vlagati v preventivne ukrepe za zaščito pred poplavami in druge prilagoditvene ukrepe. Prav tako se zahvaljujeta slovenskemu komisarju Janezu Lenarčiču za vodenje Evropskega mehanizma civilne zaščite, ki je bil nepogrešljiv pri odzivu na naravne katastrofe po vsej Evropi.
EU je Sloveniji pomagala pri hitrem odzivu po poplavah, zdaj pa Sloveniji pomaga tudi z izplačili sredstev, ki bodo ključna za obnovo prizadetih območij. Hkrati Slovenija s svojo nesebičnostjo in solidarnostjo še naprej pomaga drugim državam, recimo v Bosni in Hercegovini, kjer se naši prostovoljci in službe odzivajo na posledice poplav.