Nagovor ob 11. juliju, mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici.
Združeni narodi so konec maja sprejeli resolucijo, s katero so 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, enega največjih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu na evropskih tleh vse od druge svetovne vojne naprej. Resolucija ni naperjena proti nobeni državi ali narodu, jasno pa obsoja storilce teh zločinov in obsoja zanikanje genocida ali poveličevanje obsojencev za vojne zločine.
11. julij je dan, ki ga je mednarodna skupnost posvetila spominu na nedolžne žrtve zločina in izrazu solidarnosti z njihovimi družinami. To je tudi dan, ki mora služiti celotni mednarodni skupnosti kot opomnik, da se takšni zločini ne bi več ponavljali. Že leta 2005 je takratni generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan opozoril, da je ena od dolžnosti mednarodne skupnosti tudi pomagati, da se ponovno vzpostavi zaupanje med ljudmi, ki živijo na tem področju. Tudi ta naloga, sodeč po dogajanju v zadnjih letih v Bosni in Hercegovini, še vedno ostaja neizpolnjena.
Zločini v Srebrenici naj nam služijo tudi kot svarilo, do kako grozovitih dejanj lahko pripeljejo manipulacije s človeškimi čustvi, ki spodbujajo nestrpnost in sovraštvo do soljudi samo zato, ker pripadajo drugemu narodu, kulturi, veroizpovedi ali preprosto drugače razmišljajo ali čutijo.
Zgodovina je polna konfliktov, v katerih so se dogajali zločini proti človeštvu, in to vse od pradavnine. Milijoni nedolžnih žrtev voljnih zločinov so zaznamovali Evropo zadnjega stoletja, kot civilizacija in skupnost pa smo v moderni dobi toliko napredovali, da jih znamo prepoznati in obsoditi. Če si kot globalna skupnost želimo sobivanja v miru, pa nas čaka še en pomemben korak. Ko gre za zločine proti človeštvu, moramo biti konsistentni. Ne moremo jih zanikati ali si zatiskati oči pred informacijami, da tudi danes v konfliktih množično umirajo otroci in nedolžne žrtve. Ne moremo in ne smemo dovoliti, da nekateri zločini proti človeštvu ostajajo nekaznovani ali celo neprepoznani samo zaradi političnih pragmatizmov ali zavezništev. Nihče nima pravice ubijati otrok in nedolžnih žrtev v vojnih konfliktih.
Zločini v Srebrenici naj nam služijo tudi kot svarilo, do kako grozovitih dejanj lahko pripeljejo manipulacije s človeškimi čustvi, ki spodbujajo nestrpnost in sovraštvo do soljudi samo zato, ker pripadajo drugemu narodu, kulturi, veroizpovedi ali preprosto drugače razmišljajo ali čutijo. Spodbujanje nestrpnosti in sovražni govor sta prvi korak do zločinov. Vabim vas, da v tem visokem domu ljudem z zgledom pokažemo, da je mogoče kakovostno in tudi ostro razpravljati brez spodbujanja nestrpnosti in sovražnega govora.
