»Ukrajina je poražena«, večkrat slišimo v javnosti. S to trditvijo se je težko strinjati, če vemo, da se je 24.februarja začel frontalni napad s severa (iz Belorusije) in je bil cilj zasedba Kijeva in padec Ukrajine v treh dneh. Seveda v takem spopadu nikakor ne moremo govoriti o kakršni koli zmagi, ne Ukrajine, ne Rusije. Število mrtvih in ranjenih na obeh straneh je visoko in vsaka vojna je vedno poraz miru. Po vsaki vojni traja še generacije, da se rane zacelijo, če se sploh kdaj v celoti.
Kakšno je moje mnenje o Rusiji? Škoda je države, da se je spustila v takšno avanturo. Če boste odprli Wikipedio, je tam objavljena moja fotografija z Dmitrijem Medvedjevim, ko sem bil tam na obisku. Bil je izjemno prijeten sogovornik, zelo inteligenten in načitan človek. Skupaj sva odkrila spomenik slovenskim žrtvam 2.svetovne vojne v Moskvi. Podobno, kot je Putin leta 2016 odkril spomenik na ljubljanskih Žalah. Danes je neprepoznaven v svojih objavah.
Škoda je države, da se je spustila v takšno avanturo.
Rusija je država z bogato zgodovino umetnosti, tudi sicer je njihova tradicija bogata, zgodovina pa polna tragičnih stvari. Res je tudi, da noben napadalec ni uspel z invazijo pokoriti Rusije. Ni uspelo Napoleonu, ni uspelo Nemčiji in Avstro-Ogrski v 1.svetovni vojni, še manj pa Hitlerju skupaj s pomagači. Število žrtev dosega 20 milijonov v 2.svetovni vojni.
Zakaj vse to pišem? Zaradi tega, ker danes Rusija ni v enakem položaju. In ker je sestavni del propagande tudi opisovanje Ukrajine tako med 2.svetovno vojno, kakor danes, kot nacistične. Res je, da je del Ukrajincev med 2.svetovno vojno prisegel zvestobo Tretjemu rajhu, tako kot tudi v Sloveniji in drugod. Res je pa tudi, da se jih je še več borilo v vrstah Rdeče armade.
Moramo tudi vedeti, da je Stalin že pred 2.svetovno vojno pomoril ogromno število lastnih ljudi v raznih čistkah, ne nazadnje pa nekaj let pred vojno tudi mnogo generalskega kadra. Ne pozabimo tudi, da je leta 1939 sklenil s Hitlerjem pakt. Je bil torej tudi on nacist? V skladu s tajnim določilom le tega pakta si je s Hitlerjem tudi razdelil Poljsko.
Zagovorniki agresije na Ukrajino tudi pravijo, da je Putin moral zaščititi rusko manjšino na ozemljih, ki jih je sedaj priključil Rusiji. To zelo spominja na Sudete. Tudi tam je šlo za zaščito nemške manjšine na tedanjem Češkoslovaškem. Z blagoslovom Chamberlaina in drugih je Hitler Sudete zasedel, a se ni ustavil pri tem. Vse ostalo je zgodovina.
Zagovorniki tudi pravijo, da je Rusija napadla zaradi širitve zveze NATO na vzhod. Torej lahko govorimo o preventivnem napadu. A za članstvo v zvezi NATO zaprosijo države same, nihče jih v to ne prisili. Ne nazadnje smo tudi Slovenci na referendumu izglasovali vstop. Pa se tudi vprašajmo, zakaj so vzhodnoevropske države želele vstopiti v NATO. Verjetno tudi zato, ker niso želeli vrnitve preteklosti, saj so imeli oni veliko bolj trdo obliko diktature, kakor smo jo imeli v Jugoslaviji in zato morda Slovenci danes težje kaj razumemo. Ne nazadnje pa je Rusija v Sloveniji izvajala vohunsko dejavnost že zdavnaj pred sedanjo vojno, kar ni nič kaj prijateljsko.
Vojna je vedno poraz miru.
Neizpodbitno dejstvo je, da tudi če Rusijo moti, da meji na države članice zveze NATO, njenih meja ni nihče prestopil, nihče ni začel invazije na Rusijo. Zakaj? Zato, ker bi bilo to neumno in nesmiselno.
Zato tudi ta »argument« ne more opravičiti nobene vojne, nobenega napada. Vojno je relativno enostavno začeti, težko pa jo je končati. Trdno sem prepričan, da bi Putin ravnal drugače, če bi vedel, kako se bo vse skupaj zapletlo. A bil je žrtev ocene, da bo Kijev padel v treh dneh, zdaj pa vojna traja že tri leta.
Odnos Trumpa in zagovornikov Rusije do Ukrajine je približno tak, kakor do posiljene ženske v kakšnih bolj nazadnjaških družbah. »Sama je kriva, kaj pa je izzivala«, tako izgleda vse skupaj. A agresor je znan in tega dejstva ne more nič omiliti.
Zaradi vsega navedenega (marsikaj pa še manjka) je prav, da Evropska unija poskrbi, da nikomur ne bo prišlo na misel, da bi si prisvajal njeno ozemlje. A govoriti samo o oboroževanju in milijonih, oziroma milijardah ni na mestu. Treba je govoriti o odpornosti družbe in države. Danes nam lahko nekdo izvede kibernetski napad, povzroči električni mrk in bomo v težavah. Z malo cinizma bi lahko rekli, da je dovolj, da nam ugasne supermarkete in bi se pobili med seboj.
Torej je groženj precej in zato je treba izboljšati splošno odpornost, enako kot v telesu imunski sistem, da bomo sposobni preprečevati težave. In samo zato gre. Govoriti, da bo jutri vojna je pa vendarle pretirano. Prav tako je popolnoma deplasirano nas obtoževati, da smo vojni hujskači.
Celotna Evropska unija in z njo Slovenija bi se morala držati (naj mi bo oproščeno) Titovega izreka »Tujega nočemo, svojega ne damo«. Je bil mar Tito vojni hujskač, ko je ogromen delež BDP namenjal za obrambo? Pa, mimogrede, največjo nevarnost je videl na vzhodni strani, ne na zahodni. Sem si pač dovolil prebrati kakšen arhivski dokument in ne govorim v tri dni.
Oprostite za morda (pre)dolg zapis, ampak ne zgodovina, ne sedanjost nista enostavni in ju je treba obravnavati večplastno. Vem, da prepričanih nisem prepričal, a vseeno svoje mnenje lahko povem.
