Predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič je danes v parlamentu odgovorila na predlog poslanskih skupin SDS in NSi za njeno razrešitev.
Spoštovane kolegice in kolegi,
verjetno lahko vsi, ki smo prisotni v tej dvorani, gotovo pa tudi vse gledalke in gledalci, ki redno spremljate prenose sej Državnega zbora, kar dobro previdimo potek današnje razprave. Razen morda redkih izjem, bo tekla razprava, v kateri argumenti in dejstva ne bodo imeli prav velike vloge za predlagatelje razrešitve. Če bi bilo drugače, bi verjetno danes na tej sejo obravnavali za ljudi kakšno pomembnejšo temo. Zato bom to priložnost izkoristila za to, da svoj pogled na vodenje Državnega zbora in nekatere moje odločitve pojasnim predvsem ljudem, ki nas gledajo ali poslišajo.
Spoštovane državljanke in državljani,
Državni zbor danes obravnava predlog poslanskih skupin SDS in NSi za razrešitev predsednice Državnega zbora. Vsak predlog poslank in poslancev, ki ni v nasprotju z ustavo ali zakoni, je v parlamentu obravnavan v skladu s poslovnikom. Morda je dobro vedeti, da današnji predlog razrešitve ni prvi tak predlog poslanske skupine SDS. Do danes so jih vložili kar osem. Po dvakrat so jih bili na primer deležni moji predhodniki dr. Pavle Gantar, dr. Milan Brglez in Igor Zorčič. Vse tri zelo spoštujem, zato sem pravzaprav zadovoljna, da sem od danes tudi sama v tej družbi.
Ne glede na to, kaj bo danes v tej dvorani izrečeno, smo v prvih dveh letih delovanja v Državnem zboru obravnavali skoraj 300 zakonov, sprejeli pa nekaj več kot 200. Ob tem pa še številne druge akte. S podobnim tempom smo nadaljevali tudi po letošnjem maju. Statistike za zadnjega pol leta pa nisem iskala, saj ne želim še dodatno obremenjevati strokovnih služb, ki bi se jim ob tej priložnosti rada iskreno zahvalila za njihovo strokovno in požrtvovalno delo. V vsakem primeru pa dokazov, da Državni zbor deluje učinkovito, ne manjka.
V Državnem zboru sem kot predsednica DZ v tem mandatu organizirala štiri posvete: posvet za boljšo prihodnost otrok, na katerem smo se pogovarjali predvsem o položaju otrok s posebnimi potrebami in na kak način izboljšati njihovo življenje ter življenje njihovih družin; posvet za boljšo prihodnost živali, ki je tlakoval pot za vložitev novele Zakona o zaščiti živali; posvet za boljšo prihodnost starejših, na katerih so organizacije civilne družbe izpostavile problematiko starejše populacije in načine za njihovo naslavljanje, ter posvet o položaju otrok v sodnih postopkih. Vse štiri teme so za ljudi zelo pomembne in rešitve, ki smo jih skupaj iskali, bodo neposredno vplivale na kakovost življenja številnih ljudi. Kot predsednica DZ moram poudariti, da me je odziv in udeležba strokovnjakov in civilno družbenih organizacij izjemno razveselil. Veliko koristnih informacij smo uspeli pridobiti, ki so in bodo lahko podlaga za kakovostnejše odločitve poslank in poslancev.
Državni zbor je razpisal šest referendumov. Tri naknadne zakonodajne referendume na zahtevo opozicije in tri posvetovalne referendume. Vseh šest referendumov je opozicija izgubila, saj so volivke in volivci v vseh šestih primerih izrazili večinsko podporo stališčem, ki jih je zastopala koalicija.
Glede na povedano in vehementne razprave v zadnjih mesecih je prav, da poskušam zelo preprosto razložiti nekatere svoje odločitve pri zahtevah o razpisih posvetovalnih referendumov. Res je, parmantarno prakso spreminjamo, ker se je izkazalo, da dosedanja omogoča zlorabe tako pomembnega instrumenta kot je posvetovalni referendum. Namen posvetovalnega referenduma je predhodno povprašati državljanke in državljane o mnenju, glede pomembnih tem za razvoj države in ne zavlačevanje zakonodajnih postopkov.
Določba, ki opredeljuje rok obravnave predloga za posvetovalni referendum, se glasi: predlog se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. Ne piše torej najmanj 30 dni ali natančno 30 dni pred sejo. Že besedna razlaga, ne da bi se spuščali v kakšno drugo razlagalno metodo, pove, da je predlog lahko vložen in obravnavan tudi manj kot 30 dni pred naslednjo sejo, saj v nasprotnem primeru prihaja do zlorab, kar se je izkazalo v tem mandatu v več primerih. Besedilo je res dokaj nespretno zapisano in, kot mi je bilo rečeno, verjetno ostanek neke druge starejše zakodaje, a to ne spremeni dejstva, da se roke predpisuje z namenom, da so osebe ali državni organi aktivni, torej da izvedejo aktivnosti v zakonskem roku, ne pa da so pasivni, da zadevo torej pospravijo v predal.
Zakaj je ta interpretacija roka tako pomembna? Zato ker se je v tem mandatu večkrat zgodilo, da se je pravica do posvetovalnega referenduma zlorabljala, saj namen predloga ni bil izvedba referenduma, ampak zavlačevanje zakonodajnega postopka. Najlepša ilustracija tega je ravnanje največje opozicijske stranke v času seje o priznanju Palestine. Prvi predlog je poslanska skupina vložila pred začetkom seje, a ga je približno minuto pred začetkom seje umaknila samo zato, da ga je po začetku seje še enkrat vložila. Predsednik SDS je na seji povedal, da je predlog namenjen “ohlajanju glav” in temu, da “vlada še enkrat razmisli”. Namen predloga torej ni bil povprašati ljudi za mnenje, temveč zavlačevati zakonodajni postopek, kar je jasna zloraba instituta referenduma.
Naj v podkrepitev svojih trditev navedem besede dveh ustavnih pravnikov, ki jima tudi poslanska skupina SDS, po mojem mnenju, ne bo mogla kar tako ugovarjati ali ju diskreditirati, kar sicer rada počne z vsemi, ki ne delijo njenih – moramo biti iskreni – velikokrat skrajnih prepričanj in malikovanja njihovega, lahko bi rekli kar večnega vodje. Ustavni pravnik dr. Matej Avbelj pravi: “Predsednik Državnega zbora mora zavreči očitne zlorabe pravice do referenduma; če ravna drugače, sam krši Ustavo”. Ustavni pravnik dr. Tone Jerovšek, pa: “Predsednik Državnega zbora je prva ovira pred zlorabami. Če bi imel le vlogo poštarja, bi bila njegova vloga nesmiselna.”
Kot je večkrat poudarilo tudi Ustavno sodišče v več svojih odločbah, zloraba pravice pomeni uveljavljanje ali izvrševanje neke pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega pravico postavlja pravni red. Zloraba pravice zato ne more in ne sme uživati pravnega varstva.
Bi pa se tudi ob tej priložnosti še enkrat zelo glasno vprašala in prosila tudi državljanke in državljane, da so pozorni, kajti odgovor se lahko ponudja kar sam. Kaj motivira del slovenske politike, da vehementno podpira režim, ki je obtožen vojnih zločinov ter zločinov proti človeštvu in, ki izvaja genocid ter agresijo zdaj že na tri sosednje države?
Nekaj besed bom namenila tudi ustanavljanju preiskovalnih komisij v Državnem zboru. Vse preiskovalne komisije so bile v skladu z zahtevami tudi ustanovljene, razen druge preiskovalne komisije na področju energentike, saj se vsebina zahteve pokriva z vsebino, ki jo obravnava že ustanovljena preiskovalna komisija. Dve komisiji z istim predmetom preiskovanja ne smeta obstajati, ker bi bil to hud poseg v pravno varnost. To prakso je uvedel moj predhodnik dr. France Cukjati in jo nadaljujem tudi sama, ker je pravilna. Preiskovalna komisija bo ustanovljena takoj, ko predlagatelji popravijo zahtevo tako, da se odpravi vsaj prekrivanje z delokrogom oziroma pristojnostmi obstoječe preiskovalne komisije, ali pa se dogovorijo, da obstoječa preiskovalna komisija razširi predmet preiskave.
Dovolite, da ta svoj današnji nagovor zaključim s svojim splošnim odzivom na vse žaljivke, manipulacije, provokacije in neresnice, ki so bile v dveh letih in pol izrečene ali zapisane na moj račun. Pravzaprav lahko rečem, da sem z današnjim dnem deležna celotnega paketa, ki ga je imela opozicija na voljo za mojo diskreditacijo. Od dopisov z bolj ali manj prikritimi grožnjami, do blatenja v njihovih strankarskih medijih in kvazimedijih, ki so merili tudi na moje osebne karakteristike, pisarij in žaljenj poslank in poslancev na socialnih omrežjih, do poskusov blokiranja mojega dela in obstrukcij sej, potem do kazenske ovadbe, vedoč, da dajejo krivo ovadbo, tožarjenja evropskemu parlamentu in sedaj zahteve za mojo razrešitev. Resnično moram biti hud trn v peti nekaterim, predvidevam da predvsem tistim, ki so se v svoji dolgoletni politični praksi navadili na to, da lahko državo in pravo prikrojijo svojim lastnim interesom, izsiljujejo, grozijo, verbalno napadajo, ker se jih drugi navadno prestrašijo in se uklonijo. Jaz se ne bom uklonila. Ker vem, čemu sem zavezana. Zavezana sem vam, spoštovani državljanke in državljani, vaši dobrobiti in vašemu blagostanju.
Nemalokrat slišim, da naj poskuse diskreditacij in provokacij ignoriram, saj z reakcijami samo pomagam k njihovi večji pozornosti, ki si je ne zaslužijo, a nekje vendarle mora biti meja. Tudi jaz sem samo človek kot vsi vi, ki danes gledate ali poslušate to sejo.
Tistim, ki mislijo, da bodo na opisan način dosegli svoje politične cilje danes sporočam: laž nikoli ne bo postala resnica. Lahko jo tisočkrat ponovite, pa bo ostala laž. Lahko jo tvitate, kričite na ulicah ali pred sodiščih. Lahko jo zapišete v knjige ali objavljate v svojih medijih. A laž bo ostala laž. Ko so nas v otroštvu starši učili osnov etike in prevzemanja odgovornosti za lastna dejanja, pa so pogosto uporabili star ljudski rek: kdor laže tudi krade.
Spoštovane državljanke in državljani,
rezultati šestih referendumov v teh zadnjih dveh letih in pol, pa tudi vseh preteklih referendumov in državnozborskih volitev so dokazali, da vas zna večina zelo dobro ločiti med lažjo in resnico. Med dejstvi in manipulacijami. Iskreno se vam zahvaljujem za vašo zrelost. Prepričana sem, da manipulacije dela politike z edinim ciljem pridobiti oblast, tudi v prihodnje ne bodo dobile večinske pravice v naši državi.
Spoštovane kolegice in kolegi,
zahvaljujem se vam za sodelovanje v teh dveh letih in pol. Ne glede na vse, kar bo danes tukaj izrečeno, sem se trudila, da je kljub nenehnim nekonstruktivnim dejanjem opozicije Državni zbor deloval učinkovito in predvsem v interesu ljudi in strateških interesov države. Vabim vas, da po opravljeni razpravi glasujete kot vam veleva Ustava – torej po svoji vesti. Do konca mandata nas čaka še obilica dela, saj je potrebno sprejeti še nekatere ključne zakone, da zagotovimo ljudem kakovostnejše življenje. Kot poslanka ga bom zavzeto opravljala še naprej, ne glede na izid glasovanja.
Jutri je namreč nov dan in tudi jutri mi bodo dovoljene sanje o Sloveniji, kjer bomo ljudje svobodni in varni, kjer bomo vsi lahko taki, kakršni želimo biti in nas nihče zaradi tega ne bo obsojal, kjer bomo izgnali sovraštvo, razdore in hujskaštvo, kjer bo država služila ljudem in ne obratno in kjer se bomo v nov dan zbujali s pogledom, usmerjenim naprej, ne pa s pamfleti tistih, ki še danes živijo v preteklosti, iščejo trenutek svoje že davno minule slave in ostajajo le bedna senca v toku naše zgodovine.
