Poslanica predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini.
Pariška mirovna pogodba, ki je začela veljati 15. septembra 1947, in Londonski memorandum izpred skoraj natančno sedmih desetletij sta bila ob Osimskih sporazumih najpomembnejša temelja za priključitev Primorske Sloveniji. Žal je skoraj tretjina Slovencev po teh sporazumih ostala izven meja matične domovine.
Prvi zapisi o prihodu Slovanov na to ozemlje so stari že več kot 1300 let. Zgodovinsko je bilo to področje pogosto nemirno, saj je bilo torišče različnih interesov številnih držav. To še posebej velja za 20. stoletje, v katerem so bili Slovenci deležni velikih pritiskov, še posebej po tem, ko so v Italiji prevzeli oblast fašisti. A upornega duha Primorcev pritiski niso zlomili.
Prav v teh dneh se je Državni zbor odločil preimenovati današnji praznik tako, da je upošteval besede, ki jih za ta zgodovinski trenutek uporabljajo domačini.
Danes je Primorska slovensko in srednjeevropsko pomorsko okno v svet, stičišče z naravnimi lepotami bogatega in plodovitega kraškega sveta z Alpami ter čudovito dolino smaragdne Soče. Neomajni uporniški duh njenih prebivalcev, ki je zavel skozi našo državo s priključitvijo Primorske k matični domovini, pa je bogastvo, za katero moramo biti posebej hvaležni.
Danes je slovenska Primorska lahko tudi vzor tako našim prijateljskim sosedam kot celotni skupnosti evropskih držav, kako skrbeti za sožitje ljudi na narodnostno mešanih področjih. Na to moramo biti ponosni, saj s tem kažemo pravo pot reševanja odprtih vprašanj na nemirnih mejnih področjih tudi drugim.
Iskrene čestitke vsem ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini!
