V petek 29. 3. 2025 je na glasovanju v Državnem zboru padel predlog uveljavitve preferenčnega glasu, saj zanj niso glasovali poslanci NSi. In to kljub temu, da so poslanci glasovali o svojem predlogu.
Predlog je padel kljub temu, da je stranka NSi pred tem več let poudarjala, da preferenčni glas podpira in je takšno rešitev že dva krat podprla tudi pri glasovanju v DZ. Padel je kljub temu, da so leta 2022, ob začetku trenutnega mandata in v sedanji sestavi poslancev, sklicali posebno novinarsko konferenco in na njej (med drugim) pozvali tudi k spremembi volilne zakonodaje in uveljavitvi preferenčnega glasu.
In nenazadnje, ampak celo najpomembneje – predlog so zavrnili kljub temu, da so državljanke in državljani na posvetovalnemu referendumu 9. 6. 2024 ta predlog podprli z 71 odstotki podpore, najvišjo podporo med vsemi posvetovalnimi referendumi.
Poslanci koalicije so predlog enotno podprli, vendar to ni zadostovalo za potrebno dvotretjinsko podporo. Za kakršnokoli spremembo volilne zakonodaje z uvedbo preferenčnega glasu je namreč potrebna dvotretjinska večina, torej 60 glasov, zato glasovi koalicije ne zadostujejo. Prav najave NSi na začetku mandata – o podpori številnim ustavnim spremembam, med njimi tudi preferenčnemu glasu – so vzbudili upanje, da so spremembe v tem mandatu realne.
Koalicija je k spremembi volilne zakonodaje in uveljavitvi preferenčnega glasu pri volitvah poslancev pristopila odgovorno in aktivno. Z delom smo začeli takoj po volitvah in že septembra 2022 začeli pogovore s strankami in široko javno razpravo, ki je vključevala tudi spletni vprašalnik za državljane in posvet s stroko, politiko in civilno družbo. Vrhunec aktivnosti je bil prav posvetovalni referendumom junija 2024, ki mu je dodatno legitimnost podelila tudi visoka udeležba.
V Gibanju Svoboda voljo ljudi jemljemo resno, zato ne bomo obupali in bomo s predlogom za uveljavitev preferenčnega glasu vztrajali do konca mandata.
Angažiran pristop, številne aktivnosti in trdna podpora koalicije, ki sta nakazovali dovolj podpore predlogu, pa so očitno prestrašili NSi, ki je, kot kaže, igrala z figo v žepu. S številnimi izgovori so zavlačevali postopek, zavrnili predlog koalicije in na koncu odrekli potrebne podpise celo predlogu, ki so ga pripravili sami. Češ da ni več časa, so govorili, ko je bilo do konca mandata še skoraj dve leti. In to kljub temu, da je koalicija pripravljena na dogovor, da se spremenjeni način volitev poslancev uveljavi šele na naslednjih volitvah (in torej ne na volitvah leta 2026).
Njihov predlog je nato skupaj s potrebno spremembo ustave (povečanje števila poslancev na 92 ) v proceduro vložila koalicija. Kljub številnim prizadevanjem in pozivom, NSi tudi na ustavni komisiji ni podprla svojega predloga uveljavitve preferenčnega glasu. Enako kot niso podprli lastnega predloga o spremenjenem načinu imenovanja vlade.
Nenavadna saga se je končala s petkovim glasovanjem na državnozborski seji, kjer so proti lastnemu predlogu uveljavitve preferenčnega glasu glasovali prav vsi poslanci NSi.
V Gibanju Svoboda voljo ljudi jemljemo resno, zato ne bomo obupali in bomo s predlogom za uveljavitev preferenčnega glasu vztrajali do konca mandata. K temu se je koalicija zavezala tudi v Koalicijski pogodbi. Glede na dogovor, da se sprememba uveljavi šele na naslednjih volitvah, za sprejem spremembe še v tem mandatu ni prav nobenih zadržkov.
