To preprosto dejstvo mi leži na srcu, še posebej ob dnevu, kot je Dan upora proti okupatorju. Dan, ko se spominjamo hrabrih mož in žensk, ki so se pred več kot osemdesetimi leti odločili, da ne bodo le nemi opazovalci lastite usode, temveč bodo stopili v ospredje boja za svobodo.
Mir, svoboda in napredek niso dani, temveč izborjeni. Slovenski narod ne bi preživel, če ne bi bilo tisoče mož in žensk, ki jih ti spomeniki predstavljajo.
Domačini neštetokrat gremo mimo spomenikov, obeležij, kot je Vidmarjeva hiša. Tolikokrat gremo mimo, da že pozabimo na sam pomen teh spomenikov, da nam postanejo samoumevni in se ob njih niti ne ustavimo niti ne pomislimo, zakaj tam stojijo. Toda vsaj en dan v letu si moramo vzeti čas, da pogledamo na te spomenike z drugačnimi očmi, da se pri njih ustavimo in premislimo, da ni nič samoumevno. Mir, svoboda in napredek niso dani, temveč izborjeni. Slovenski narod ne bi preživel, če ne bi bilo tisoče mož in žensk, ki jih ti spomeniki predstavljajo.
Ob polaganju venca pred Vidmarjevo hišo ob državni slovesnosti sem razmišljala o pomenu tega dneva. Spomnila sem se na hrabrost tistih, ki so se borili, in na žrtve, ki so jih morali dati, da smo danes svobodni. Spomnila sem se, kako se moramo še vedno boriti za te vrednote, tudi če se nam zdijo samoumevne.
Kot političarka in državljanka samostojne Slovenije verjamem, da je ključnega pomena, da ohranjamo spomin na našo preteklost. Le tako lahko iz nje črpamo modrost in moč za prihodnost. Slovenci se moramo spomniti naše zgodovine in se zavedati, kako se še vedno moramo boriti za svobodo, mir in prosperiteto. To ni le dolžnost do preteklih generacij, temveč tudi do tistih, ki bodo prišle za nami.
Naj bo dan, ko se zavemo, da je naša svoboda plod poguma in požrtvovalnosti tistih, ki so se borili za nas.
Zato naj bo Dan upora proti okupatorju več kot le praznik na koledarju. Naj bo dan, ko se zavemo, da je naša svoboda plod poguma in požrtvovalnosti tistih, ki so se borili za nas. Naj bo dan, ko se spomnimo, da mir in svoboda nista samoumevna darila, temveč privilegiji, za katere je bilo treba trdo in pogumno delati. In naj bo dan, ko se zavežemo, da bomo tudi mi v svojem času branili te vrednote s ponosom in odločnostjo.
