Evropski parlament je 24. aprila glasoval o direktivi o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.
Najprej moram žal poudariti, da direktiva o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ne naslavlja najbolj ključnega vprašanja in najbolj krute oblike nasilja nad ženskami – kriminalizacije posilstva, opredeljenega na podlagi odsotnosti privolitve. Kljub temu sem direktivo na koncu podprla, želim pa biti jasna: samo ja pomeni ja, vedno in v vseh okoliščinah. Pomanjkanje jasne privolitve uvršča vsakršen spolni akt med kazniva dejanja, a tega zaradi političnih zadržkov predstavnikov držav članic v Svetu, ki so uvrstitvi kriminalizacije posilstva ostro nasprotovali, nismo uspeli uvrstiti v končno besedilo. Žalosti me tudi, da med kazniva dejanja niso uvrščeni spolni napadi, prisilna sterilizacija in spolno nadlegovanje v delovnem okolju, ki je opredeljeno v še ne ratificirani Konvenciji o nasilju in nadlegovanju 2019, kot jo je sprejela Mednarodna organizacija dela.
Direktiva veleva tudi, da bodo morale države članice uvesti nacionalne akcijske načrte za preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami.
Ob želji, da bi direktiva celostno naslavljala vse oblike nasilja nad ženskami in nasilja v družini, pa ne morem spregledati pomembnih dosežkov in napredka, ki jih vendarle zagotavlja. Postavili smo pomembne skupne standarde kriminalizacije različnih oblik nasilja nad ženskami, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov in prisilne poroke. Naslavlja tudi vse večji problem nasilja nad ženskami v digitalnem okolju, saj pod kriminalna dejanja uvršča tudi spletno zalezovanje, kibernetsko nadlegovanje ter spodbujanje nasilja in sovraštva ter deljenje intimnega gradiva brez privolitve, vključno s prirejenim gradivom, ki se najpogosteje pojavlja v obliki t. i. maščevalne pornografije. Direktiva veleva tudi, da bodo morale države članice uvesti nacionalne akcijske načrte za preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami ter skladno z nacionalno zakonodajo žrtvam spolnega nasilja zagotoviti dostop do zdravstvenih storitev, vključno s storitvami reproduktivnega zdravja. Vse te pomembne korake zaščite žensk nedvomno in brezpogojno podpiram.
Pri nasilju nad ženskami in nasilju v družini bi morali enotno naslavljati vse oblike nasilja, še posebej tisto najhujšo, torej posilstvo, ki žensko oropa dostojanstva in pusti za sabo dolgotrajne posledice.
Pri nasilju nad ženskami in nasilju v družini bi morali enotno naslavljati vse oblike nasilja, še posebej tisto najhujšo, torej posilstvo, ki žensko oropa dostojanstva in pusti za sabo dolgotrajne posledice. Zagotavljanje zaščite žensk in možnosti iskanja pravnega varstva ne sme biti polovičarsko, a v času, ko se še vedno soočamo s kratenjem pravic na podlagi spola, tudi z onemogočanjem pravice do splava, je sprejetje in uveljavitev te direktive ključna. Dva koraka naprej in eden nazaj je še vedno korak naprej.
