Na zasedanju Sveta za energijo so ministri držav članic EU, med njimi tudi minister mag. Bojan Kumer, obravnavali Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo in energetsko varnost. Slovenija je izrazila močno podporo prizadevanjem EU za stabilizacijo cen energije, izboljšanje zakonodajnega okvira ter krepitev energetske odpornosti.
Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo
Evropska komisija je 26. februarja predstavila Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo kot del Dogovora o čisti industriji. Cilj načrta je zagotoviti znižanje stroškov energije na kratek rok ter strukturne reforme, ki bodo okrepile stabilnost energetskih sistemov v prihodnje. Ključni stebri načrta vključujejo nižanje stroškov za odjemalce – takojšnje ukrepe za zmanjšanje cen energije za gospodinjstva in podjetja dokončanje energetske unije – izboljšanje medsebojnih povezav in tržne integracije med državami članicami, privabljanje naložb – spodbujanje vlaganj v trajnostne in inovativne energetske rešitve in krepitev pripravljenosti na energetske krize – večja zaščita evropskega energetskega sistema pred zunanjimi tveganji.
Slovenija je pozdravila predlagane ukrepe in poudarila pomen hitre implementacije, ki bo omogočila takojšnje znižanje stroškov energije. Ob tem je opozorila na potrebo po premišljenih rešitvah, ki ne bodo povečevale administrativnih bremen.
Poseben poudarek je bil namenjen metodologiji za obračun omrežnin, saj Evropska komisija načrtuje smernice za njihovo morebitno znižanje s pomočjo državnih proračunov. Slovenija se zavzema za sistem, ki bo podprl investicije v čiste tehnologije in omogočil pravičen ter zeleni energetski prehod.
Energetska varnost in zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov
Ministri so ocenili stanje oskrbe z energijo v EU in razpravljali o prihodnjih korakih. Slovenija podpira postopno opuščanje ruskih fosilnih goriv in diverzifikacijo virov oskrbe. Pri tem izpostavlja pomen strateške avtonomije EU, večje uporabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije ter izboljšane zaščite energetske infrastrukture.
Evropska komisija je predstavila podatke o stanju energetske varnosti, medtem ko je direktor Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) poročal o razmerah na trgih plina in električne energije. Ukrajinska delegacija je razkrila stanje energetskega sektorja po ruskih napadih na infrastrukturo.
Estonija, Latvija in Litva so ministre seznanile z uspešno sinhronizacijo svojih elektroenergetskih sistemov s celinsko Evropo, ki so jo izvedle 8. februarja 2025. Češka pa je predstavila pobude za izboljšave delegiranega akta o obnovljivih plinih nebiološkega izvora in razvoj vodikovega ekosistema.
Ministri so skupaj s predsednikoma ENTSOG in ENTSO-E razpravljali o kritični energetski infrastrukturi EU.
Neformalna srečanja in bilateralni pogovori
Ob robu zasedanja je potekalo neformalno srečanje Jedrskega zavezništva, v katerem sodelujejo države, ki zagovarjajo vlogo jedrske energije v energetski prihodnosti.
Slovenski minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je opravil več bilateralnih srečanj:
Z italijanskim ministrom Gilbertom Pichettom Fratinom se je pogovarjal o sodelovanju na področju čistega vodika, s komisarjem Danom Jørgensenom je potekala razprava o cenovni dostopnosti energije, podnebnih ciljih in mednarodnem sodelovanju, s komisarko Marto Kos sta govorila o aktivnostih Slovenije v povezavi z državami kandidatkami za članstvo v EU, s Tereso Ribero Rodriguez, izvršno podpredsednico Evropske komisije, pa sta govorila o prednostnih nalogah EU pri energetski konkurenčnosti.
Slovenija v središču evropskih energetskih razprav
Slovenija je na zasedanju aktivno zagovarjala rešitve, ki bodo prispevale k stabilni, trajnostni in cenovno dostopni energetski prihodnosti Evropske unije. Poudarila je pomen hitrega in učinkovitega ukrepanja, ki bo evropskim državljanom omogočilo zanesljivo oskrbo z energijo po dostopnih cenah.
Obeti so jasni: Evropa stopa na pot energetske stabilnosti, neodvisnosti in trajnostnega razvoja, Slovenija pa pri tem ostaja ena ključnih akterk!
