Vlada dr. Roberta Goloba je danes potrdila predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, katere cilj je razmejiti javno in zasebno zdravstvo ter izboljšati učinkovitost, preglednost in pravičnost zdravstvenega sistema. Po besedah ministra Mateja Arčona gre za spremembo, ki »lahko komu na kratek rok povzroči nekaj neprijetnosti, a bo na dolgi rok pozdravila kronične bolečine slovenskega zdravstva, ki se vlečejo že dolga leta«.
Lahko komu na kratek rok povzroči nekaj neprijetnosti, a bo na dolgi rok pozdravila kronične bolečine slovenskega zdravstva, ki se vlečejo že dolga leta.
Kaj prinaša novela zakona?
1. Povečanje preglednosti in učinkovitosti sistema
»Zakon o zdravstveni dejavnosti je eden izmed dveh ključnih zakonov na področju zdravstva. Sledi napovedanim usmeritvam, ki ostajajo ves čas, že od predstavitve prvih izhodišč, nespremenjene in gredo v isto smer: namreč namen predloga novele je, da reguliramo oziroma jasno uredimo zdravstveno dejavnost,« je na novinarski konferenci po seji vladi glede novele zakona povedala ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel.
Namen predloga novele je, da reguliramo oziroma jasno uredimo zdravstveno dejavnost.
Novi zakon uvaja strožja pravila za prehajanje med javnim in zasebnim sektorjem. Javnim zdravstvenim delavcem bo prepovedano delo pri zasebnikih, vendar bo obratna pot – zasebniki bodo lahko delali v javnih zavodih – še naprej omogočena. To bo zmanjšalo konflikte interesov in omogočilo boljšo organizacijo zdravstvene oskrbe.
2. Spodbude za delo v javnem sektorju
Novi zakon o zdravstveni dejavnosti ureja nagrajevanje dodatnega dela zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih bodo za dodatno delo lahko plačani preko davčno razbremenjenih podjemnih pogodb. Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da to spodbuja zdravstvene delavce, da ostanejo v javnem sektorju in delajo več v svojih matičnih ustanovah.
Prav tako novela zakona določa, da so v neprekinjeno zdravstveno varstvo vključeni vsi zdravstveni delavci: »S tem želimo seveda doseči, da bodo obremenitve za zdravstvene delavce bolj enakomerno razporejene in bodo tisti delavci, ki sedaj izvajajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, razbremenjeni.«
S tem želimo seveda doseči, da bodo obremenitve za zdravstvene delavce bolj enakomerno razporejene.
Tako bo lažje organizirati delo za nujno medicinsko pomoč in 24-urno oskrbo, zdravstveni delavci bodo razbremenjeni, pacienti pa bodo lažje prišli do storitve, ko jo potrebujejo.
3. Uvedba zdravstvenih regij
Ena izmed ključnih sprememb, ki jo v organizaciji mreže zdravstvenih domov prinaša novela, je uvedba t. i. zdravstvenih regij. Ta koncept temelji na uspešnem primeru iz Gorenjske, kjer so zdravstveni domovi organizacijsko združeni: imajo skupnega direktorja, računovodstvo, kadrovsko službo, delijo si javna naročila in so zato manj administrativno obremenjeni.
Regije bodo spodbujale sodelovanje med zdravstvenimi zavodi, kar bo omogočilo boljše koriščenje kadrovskih, prostorskih in opremskih zmogljivosti. Takšna organizacija bo zmanjšala administrativne obremenitve in povečala dostopnost zdravstvenih storitev.
4. Strožji pogoji za koncesije
Podeljevanje koncesij bo po novem temeljilo na dejanskih potrebah prebivalstva. To bo zagotovilo večjo transparentnost in poštenost pri dodeljevanju sredstev zasebnikom.
Vpliv na paciente in zdravstvene delavce
Za paciente:
- Večja dostopnost storitev: Povečana učinkovitost sistema bo zagotovila hitrejše in kakovostnejše zdravstvene obravnave.
- Boljša organizacija nujne medicinske pomoči: Lažje bo zagotavljati 24-urno oskrbo in nujno medicinsko pomoč.
Za zdravstvene delavce:
- Manjša administrativna obremenitev: Združevanje zdravstvenih domov na regijskem nivoju bo poenostavilo upravljanje in zmanjšalo birokracijo.
- Motivacija za dodatno delo: Zaposleni bodo za dodatne ure plačani po ugodnejših pogojih.
Pomemben korak k reformi slovenskega zdravstva
Sprejetje novele Zakona o zdravstveni dejavnosti je pomemben korak vlade v smeri pravičnejšega, preglednejšega in učinkovitejšega zdravstvenega sistema. Zakon, ki črpa navdih iz dobrih praks regijskega sodelovanja, obeta boljšo razporeditev virov, zmanjšanje birokracije in večjo dostopnost zdravstvenih storitev za vse prebivalce.
Zakon, kot je poudarila ministrica, spodbuja povezovanje javnih zdravstvenih zavodov in omogoča pravično regulacijo odnosa med javnim in zasebnim sektorjem: »Celoten zakon je v bistvu usmerjen v to, da imamo v zdravstveni dejavnosti večjo preglednost, večjo transparentnost, da se izboljša učinkovitost in predvsem pravičnost zdravstvenega sistema. Sledimo konkurenčni prepovedi.«
Celoten zakon je v bistvu usmerjen v to, da imamo v zdravstveni dejavnosti večjo preglednost, večjo transparentnost, da se izboljša učinkovitost in predvsem pravičnost zdravstvenega sistema.