Slovenski minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku poudaril, da znanost o podnebnih spremembah ostaja nespremenjena, ne glede na politične spremembe v ZDA. Kumer se udeležuje konferenc in sestankov s področja okolja, kjer je opozoril, da večina držav ostaja enotna v boju proti podnebnim spremembam, kljub drugačnim signalom iz Washingtona.
Znanost je trdna – ne glede na politiko
Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem govoru pred Generalno skupščino ZN podnebne spremembe označil za prevaro, a to ni omajalo globalnih prizadevanj. »Vedno se najdejo voditelji, ki na podnebnih vrhih sporočajo drugačne usmeritve,« je za STA povedal Kumer. Po njegovih besedah znanstvena dejstva ostajajo jasna in neizprosna, ne glede na politične spremembe v ZDA.
»Znanost se ni spremenila z menjavo oblasti v ZDA in to preostali del sveta še bolj povezuje na poti naprej. Je težje, ni pa nemogoče,« je poudaril minister. Opozoril je, da podatki in vreme jasno kažeta na naraščajoče ekstremne vremenske pojave, pri čemer se Slovenija segreva dvakrat hitreje od evropskega povprečja.
Znanost se ni spremenila z menjavo oblasti v ZDA in to preostali del sveta še bolj povezuje na poti naprej. Je težje, ni pa nemogoče.
Kitajska kot gonilna sila podnebnih ukrepov
Na vprašanje o vlogi Kitajske v globalni podnebni politiki je Kumer izpostavil, da je Kitajska že več let aktivno prisotna in da presega svoje podnebne cilje, čeprav bi si Evropa želela še hitrejšega napredka. »Kitajska je naredila velik korak naprej – ne le v energetiki, ampak tudi pri okoljskih zavezah,« je dejal.
Kitajska je naredila velik korak naprej – ne le v energetiki, ampak tudi pri okoljskih zavezah.
Slovenija z ambicioznimi cilji in prvo podnebno zakonodajo
Minister je na posebnem visokonivojskem dogodku o podnebnih ukrepih predstavil ambiciozne cilje Slovenije, ki je julija letos sprejela podnebni zakon. Ta določa, da bo država do leta 2045 dosegla podnebno nevtralnost, kar sledi ciljem Evropske unije. »Slovenija lahko pokaže svetlo vlogo, saj domače ambicije povezujemo s svetovnimi,« je poudaril Kumer.
Globalni izzivi
Kumer je sodeloval tudi na srečanju Koalicije visoko ambicioznih za prenehanje onesnaževanja s plastiko, kjer je podprl pravno zavezujoč globalni sporazum o plastiki, ki bo zajel celoten življenjski cikel izdelka – od proizvodnje do odpadkov – ter omejil uporabo nevarnih kemikalij. »Plastika je globalni izziv za okolje in zdravje ljudi. Potrebujemo enotna pravila, ki bodo spodbujala trajnostne rešitve,« je dejal.
Plastika je globalni izziv za okolje in zdravje ljudi. Potrebujemo enotna pravila, ki bodo spodbujala trajnostne rešitve
Prav tako je Slovenija podprla Sklad za odzivanje na izgube in škodo, ki bo omogočil finančno pomoč najbolj prizadetim državam zaradi podnebnih nesreč. Slovenija bo v ta sklad letos in prihodnje leto prispevala 1,5 milijona evrov in sodelovala v njegovem odboru skupaj z Avstrijo in Luksemburgom. »Izgube in škoda niso oddaljena prihodnost, temveč vsakdan milijonov ljudi. Sklad mora delovati zdaj in ne jutri,« je poudaril minister.
Izgube in škoda niso oddaljena prihodnost, temveč vsakdan milijonov ljudi. Sklad mora delovati zdaj in ne jutri
