Državni zbor je dokončno potrdil Zakon o gostinstvu. Ta po več letih neurejenosti končno prinaša red na enem najbolj občutljivih področij –kratkoročnem oddajanju stanovanj v turistične namene.
Podporo so poslanci in poslanke med drugim namenili tudi noveli Zakona o splošnem upravnem postopku, noveli Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, novelo Zakona o gozdovih ter deklaraciji o vzponu skrajne desnice v Evropi Nikoli več.
Regulacija kratkoročnega oddajanja stanovanj kot del širše stanovanjske reforme
Zakon o gostinstvu ima zgolj eno jasno sporočilo: stanovanja niso zgolj investicijski produkt, ampak predvsem dom. Zato uvaja regulacijo tam, kjer je odstop od tega največji – v občinah kjer so stanovanja najbolj cenovno nedostopna in kjer je največji delež stanovanju namenjen kratkoročnemu oddajanju ter s tem največji odstop do načela, da so stanovanja predvsem dom.
Na ta način se zasleduje javna korist ter hkrati dopušča svobodna gospodarska pobuda. Še več, sedaj na območjih, kjer težav s pomanjkanjem stanovanj ni, sobodajalci lahko izvajajo svojo dejavnost še dlje kot so jo lahko do sedaj.
Kaj točno zakon določa?
- Urejanje kratkoročnega najema z jasno časovno omejitvijo: splošno omejitev na 60 dni letno, z možnostjo, da občine to utemeljeno omilijo ali zaostrijo – med 30 in 270 dni.
- Jasna pravila za ponudnike: obvezna registracija, soglasja etažnih lastnikov, prepoved oddajanja oskrbovanih stanovanj.
- Večjo moč in odgovornost občin: končno bodo imele občine orodje, da same urejajo to področje – skladno z razmerami in potrebami svojih prebivalcev.
- Preglednost in nadzor: vsako oglaševanje bo mogoče le z identifikacijsko številko – to pomeni konec sive ekonomije in več reda v prostoru.
Zakon tako prvič v zgodovini uvaja pregleden okvir: kdo lahko opravlja dejavnost, pod kakšnimi pogoji in kje. Še en ključen poudarek je ta, da novela zakona ni edini ukrep, ki ga vlada sprejema. Nasprotno – Zakon o gostinstvu je le eden od sestavnih delov velikega preobrata v stanovanjski politiki. Spomnimo, da je vlada dr. Roberta Goloba že:
- Zagotovila 100 milijonov evrov na leto za gradnjo javnih najemnih stanovanj – vsako leto do leta 2035.
- Okrepila smo vlogo občin in lokalnih stanovanjskih skladov – da se gradnja pospeši, stanovanja pa približajo ljudem.
- Sprejela ukrepe za poenostavitev postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj in spremembe namembnosti ter povečujemo pravno jasnost – da bo od načrtov do vselitve preteklo manj časa.
- To je celosten pristop, ki obsega: povečanje ponudbe – gradnjo stanovanj, večjo dostopnost – subvencije, skladi in red na trgu – regulacija najema.
Manj birokracije za podjetja
Zakon o splošnem upravnem postopku, ki je v veljavi že več kot 25 let, doživlja pomembno prenovo. Državni zbor je podprl novelo, ki prinaša nujne posodobitve, ki so odgovor na digitalno dobo ter na družbene in demografske spremembe v Sloveniji.
Kaj se spreminja? Novela končno prilagaja upravne postopke digitalni dobi. V upravnih postopkih se letno izda okoli 11 milijonov odločb. Takšnega obsega ni mogoče obvladovati z zastarelimi, papirnatimi pristopi. Zakon o splošnem upravnem postopku je bil napisan za analogno dobo. Mi pa
živimo v digitalni, kjer šteje hitrost, prilagodljivost in uporabniška izkušnja. Zato je skrajni čas, da se temu prilagodimo.
S prenovo zakona želita vlada in koalicija zmanjšati birokratske ovire za stranke in olajšati delo upravnim organom. Z digitalizacijo, pohitritvijo in poenostavitvijo postopkov bomo pomagali izboljšati uporabniško izkušnjo strank in njihovo zadovoljstvo, hkrati pa tudi povečali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj bodo upravni postopki hitrejši.
Lažje umeščanje naprav za proizvodnje energije iz obnovljivih virov v prostor
Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki predstavlja pomemben korak k pospeševanju uvajanja sončnih in vetrnih elektrarn v Sloveniji. Zakon sicer ne prinaša konkretnih projektov, temveč ustvarja pravno podlago za njihovo lažje in hitrejše umeščanje v prostor.
Ključne novosti:
- Prednostna območja za obnovljive vire energije: zakon določa pripravo akcijskega programa in kartiranja, ki bosta jasno definirala, kje so najbolj primerna območja za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn. Prednost bodo imela degradirana zemljišča, strehe, parkirišča in podobne površine, s čimer se bo varovalo okolje in naravne vrednote.
- Hitrejši postopki: na posebej določenih območjih se bodo lahko določeni projekti izvajali po enostavnejših postopkih, brez dodatnih okoljskih presoj, kadar bo že dokazano, da vplivov na okolje ni. To bo pospešilo investicije in zmanjšalo birokracijo.
- Vključevanje javnosti: zakon predvideva sodelovanje občin in javnosti pri določanju prednostnih območij, kar bo povečalo zaupanje lokalnega okolja v projekte.
Novela je del širše energetske politike, s katero želi vlada dr. Roberta Goloba zagotoviti večjo energetsko samozadostnost, zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in hkrati zaščititi okolje. Gre torej za zakon, ki je »tehnična podlaga« za razogljičenje proizvodnje energije v Sloveniji.
Nikoli več fašizma in nacizma
Predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič je pripravila Deklaracijo o vzponu skrajne desnice v Evropi z naslovom Nikoli več, ki jo državni zbor na tokratni seji sprejel.
Namen deklaracije je, da opozori na nevaren trend ponovnega porasta in krepitve skrajno desnih ter (nao)nacistični in (neo)fašističnih skupin, gibanj, organizacij in političnih strank, ki širijo rasizem, ksenofobijo, diskriminatorno propagandno retoriko, sovražni govor, nasilje do manjšin in druge oblike nestrpnosti po Evropi.
Deklaracija predlaga rešitve in nabor ukrepov, ki bi jih bilo potrebno sprejeti na tem področju, tako na ravni Slovenije kot tudi na ravni EU. Tako bi preprečili, da te ideje postanejo vseprisotne in del političnega »mainstreama,« je pojasnila Klakočar Zupnačič: »Če ne obstaja nič, kar bi skrajno desnico nadomestilo, in tako desni ekstremizem postane samo še ena od številnih političnih izbir, potem se moramo vprašati, ali smo obsojeni na ponovitev zgodovine. Naci-fašizem se je že zgodil, torej se lahko še enkrat ponovi. A tega pri nas ne bomo dopustili. Ta mračni del zgodovine se nikoli ne sme ponoviti. Nikoli več.«
Za bolj trajnostno in učinkovito upravljanje gozdov
Sprejetje nove novela Zakona o gozdovih predstavlja pomemben korak za trajnostno upravljanje, varovanje narave in razvoj gozdarske politike v prihodnjih letih.
Katere novosti prinaša novela?
- Digitalizacija gozdarstva (e-gozdarstvo): Z uvajanjem digitalnih orodij bodo postopki Zavoda za gozdove hitrejši, evidence bolj natančne, lastniki pa bodo imeli lažji dostop do podatkov o svojih gozdovih.
- Nacionalna gozdna inventura: Vzpostavlja se sistematičen monitoring stanja gozdov, od lesne zaloge do vpliva ujm in škodljivcev. To bo Sloveniji omogočilo boljše načrtovanje, usklajevanje z EU zahtevami in učinkovitejše varstvo gozdov.
- Strožji nadzor in višje kazni za kršitve: Nazadnje so bile globe spremenjene leta 2007. Zdaj se zvišujejo in nadzor se krepi – posebej proti nedovoljenim vožnjam v gozdu in poškodbam narave.
- Skladišča lesa in ravnanje s sečnimi ostanki: Zakon prvič ureja pogoje za gradnjo trajnih skladišč lesa, s čimer se zagotavlja stabilna oskrba lesnopredelovalne industrije. Omogočeno bo tudi, da lahko fizične osebe ob soglasju lastnika za lastne potrebe prevzamejo sečne ostanke.
- Varovanje gozdnega prostora: Zakon daje pravno podlago za ograditev gozdnih delov, kjer je to potrebno zaradi varnosti, na primer ob vojaških ali policijskih objektih ali zaščite vodnih virov.
- Učinkovitejše delovanje Zavoda za gozdove: Spremenjena je sestava sveta Zavoda, kar bo omogočilo bolj pregledno in učinkovito odločanje.
