»V času podnebnih sprememb ne bo šlo brez okrepljenega sodelovanja med državami in regijami ter sodobnih pristopov, ne bo šlo brez premišljenih in čezmejno usklajenih ukrepov, da povečamo odpornost na ekstremne vremenske pojave v mednarodnih porečjih in povodjih.« Jože Novak, minister za naravne vire in prostor
Slovenija prevzema triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije
Slovenija bo prihodnji teden gostila deseto zasedanje pogodbenic Vodne konvencije, hkrati s tem prevzema tudi predsedovanje biroju konvencije za prihodnja tri leta. Pred samim dogodkom je minister za naravne vire in prostor Jože Novak dejal, da se svet sooča s trojno planetarno krizo – z onesnaženjem naravnih virov, izgubo biotske raznovrstnosti in s podnebnimi spremembam ter z vodno krizo – nekje je preveč vode, drugje premalo vode ali pa je ta slabe kakovosti. Za reševanje teh kriz je ključno tudi čezmejno vodno sodelovanje. In zato ni zanemarljivo, da bosta organizacija in izvedba desetega zasedanja pogodbenic in predsedovanje biroju Vodne konvencije v obdobju od 2024 do 2027 v globalnem merilu utrdila mednarodni ugled in položaj Slovenije kot vodnate države z mednarodno priznano in uveljavljeno tradicijo čezmejnega vodnega sodelovanja na vseh ravneh: bilateralni, regionalni in globalni.
»Zaradi uničujočih poplav po vsem svetu na eni strani ter vse večjih tveganj suše na drugi strani je čezmejno upravljanje voda postalo izjemno pomembno strokovno, znanstveno in politično vprašanje,« pravi minister Novak.
Podnebne spremembe ne poznajo meja
Ključno je, da države sodelujejo, že samo zaradi dejstva, da podnebne spremembe ne poznajo državnih meja, ter se trudijo odgovorno in s skupnimi pristopi prispevati k večanju podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih in povodjih.
Kaj je Vodna konvencija?
Je edinstven pravno zavezujoč mednarodni instrument, ki promovira čezmejno vodno sodelovanje, bilateralne in multilateralne sporazume o upravljanju čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer ter celostno upravljanje čezmejnih površinskih in podzemnih voda.
Vodna konvencija je bila sprejeta v Helsinkih leta 1992, uveljavljena pa je bila leta 1996. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 1999.
Zaradi uničujočih poplav po vsem svetu na eni strani ter vse večjih tveganj suše na drugi strani je čezmejno upravljanje voda postalo izjemno pomembno strokovno, znanstveno in politično vprašanje.
Do leta 2016 je bilo članstvo v konvenciji omejeno zgolj na države regije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo. Z mandatom generalnega sekretarja OZN Antonia Guteresa o širitvi članstva tudi izven regije pa je konvencija postala globalna.
Vodna konvencija deluje na vseh kontinentih, z izjemo Avstralije in Antarktike. Za njeno delovanje skrbi sekretariat Vodne konvencije na sedežu UNECE v Ženevi, usmerja pa ga biro Vodne konvencije in biroju predsedujoča država. Konvencija trenutno združuje 55 pogodbenic.