V tem tednu bodo zaposleni v javnem sektorju prvič prejeli plačo po uveljavitvi novega plačnega sistema.
V zdravstvu in šolstvu bodo januarske plače izplačane že danes, medtem ko bodo ostali javni uslužbenci na izplačilo večinoma počakali do 14. februarja. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju zdaj znaša 1.291,52 evra bruto.
Minister za javno upravo mag. Franc Props je danes poudaril, da gre za najobsežnejšo reformo v zadnjih 15 letih. »Cilj prenove, ki smo jo zasledovali skupaj s socialnimi partnerji, je bil zagotoviti pravičnejši, preglednejši in konkurenčnejši sistem plač v javnem sektorju,« je dejal Props.
Učinkovit javni sektor je temelj vsake družbe, zato mora biti stabilen in privlačen za obstoječe ter nove kadre.
Pravičnejši sistem in postopni dvigi
Prenova plačnega sistema prinaša višje plače predvsem za najnižje plačane javne uslužbence. Nihče v javnem sektorju ne bo imel osnovne plače nižje od minimalne, ki letos znaša 1.277,72 evra bruto. Zato se je tudi najnižji plačni razred v javnem sektorju dvignil na 1.291,52 evra bruto.
Plačni dvigi pa niso enotni za vse. Tisti, katerih povišanje ne presega 100 evrov bruto, bodo celoten dvig prejeli z januarsko plačo. Za ostale velja, da bodo s tokratnim izplačilom dobili najmanj 100 evrov bruto oz. 12 odstotkov predvidenega dviga. Zaposleni, ki jim pripada višanje plače za več kot 420 evrov bruto, bodo to povišanje prejemali postopoma do leta 2028.
Javni sektor je temelj družbe
Vlada je za reformo v prihodnjih treh letih predvidela približno 1,4 milijarde evrov. Minister Props je ob tem poudaril pomen stabilnosti sistema: »Učinkovit javni sektor je temelj vsake družbe, zato mora biti stabilen in privlačen za obstoječe ter nove kadre.«
Poudaril je, da so bile spremembe nujne, saj bi sicer masa plač še naprej rasla zaradi avtomatizmov preteklega sistema. »Če prenove ne bi sprejeli, bi se nesorazmerja in nezadovoljstvo med javnimi uslužbenci le povečevali,« je dejal.
Boljše ovrednotenje dela
Nov sistem prinaša tudi večjo preglednost, jasnejša merila za napredovanje in boljšo povezanost plačila z rezultati dela. »Osnovna plača ni več nižja od minimalne, dodatki pa se zdaj obračunavajo od te osnove. Prav tako se bodo osnovne plače usklajevale z inflacijo, kar bo zagotavljalo ohranjanje njihove vrednosti,« je pojasnil Props.
V tem kontekstu je poudaril, da so višjih izplačil najprej deležni tisti z najnižjimi plačami. Funkcionarji, kot so ministri in poslanci, v tem mandatu ne bodo deležni povišanj. »To potrjuje, da je cilj reforme izboljšanje razmer za celotni javni sektor in ne višanje plač vodstvenim delavcem in funkcionarjem,« je sklenil minister.
S prenovo plačnega sistema si vlada obeta pravičnejše nagrajevanje zaposlenih, večjo privlačnost javnega sektorja za nove kadre ter boljšo stabilnost in predvidljivost javnih financ.
