Slovenci smo narod knjige, narod znanja in narod prihodnosti.
Že v času narodnega prebujanja je bilo znanje tisto, ki je omogočilo oblikovanje narodne identitete, preživetje jezika in vzpostavitev kulturne samobitnosti. V času, ko nismo imeli države, smo jo nadomestili z bralnimi tabori. Ko nismo imeli svojih politik, smo jih tkali v jezik, kulturo in šolske klopi. Izobraževanje je bilo naša hrbtenica in ostaja to še danes. Slovenija se za svojo prihodnost lahko opre na nekaj izjemnega – visoko izobražene, ustvarjalne ljudi. To je naša strateška prednost. Zato ni naključje, da je prav zdaj, v obdobju, ko se svet sooča z velikimi izzivi, naredila enega najpomembnejših korakov v svoji izobraževalni zgodovini. Po tridesetih letih smo končno dobili nov, celovit in sodoben Zakon o visokem šolstvu, ki prinaša preboj za celoten sistem in utrjuje Slovenijo kot družbo znanja in inovacij.
Zakon, ki je nastal skupaj z ljudmi
Zakon ni nastal čez noč in ne za zaprtimi vrati. Oblikovan je bil v najširšem sodelovanju vseh, ki izobraževalni sistem soustvarjajo: javnih in zasebnih visokošolskih zavodov, študentov, raziskovalnih institucij, akademije, sindikatov in gospodarstva. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je ob sprejemu poudaril: »Zastavili smo široko delovno skupino, kjer smo iskali soglasja in kompromise. Mogoče je zato priprava trajala nekoliko dlje, vendar imamo zdaj zakon, ki je nastal v najširšem možnem sodelovanju. Naši visokošolski zavodi, ki so že zdaj izredno kakovostni in mednarodno ugledni, so dobili zakon, ki jim bo dal še dodaten zagon za kakovostno izobraževanje in znanstveno raziskovanje.«
Naši visokošolski zavodi, ki so že zdaj izredno kakovostni in mednarodno ugledni, so dobili zakon, ki jim bo dal še dodaten zagon za kakovostno izobraževanje in znanstveno raziskovanje.
Največja vlaganja v zgodovini slovenskega visokega šolstva
Jedro zakona je nova filozofija financiranja, ki visoko šolstvo ne dojema več kot strošek, temveč kot naložbo. Zakon določa, da se bo delež sredstev za visokošolsko dejavnost zvišal na približno 1,2 milijarde evrov letno. Ta sredstva vključujejo tudi investicije v študentske domove in visokošolsko infrastrukturo. Hkrati zakon uvaja šestletne pogodbe o financiranju, ki bodo univerzam omogočile dolgoročno načrtovanje, stabilnost in večjo avtonomijo. »Pravzaprav ne gre le za zakon, ampak za reformo visokega šolstva na področju financiranja,« je še izpostavil minister dr. Papič.
Zakon določa, da se bo delež sredstev za visokošolsko dejavnost zvišal na približno 1,2 milijarde evrov letno. Ta sredstva vključujejo tudi investicije v študentske domove in visokošolsko infrastrukturo.
Prilagojeno znanje za svet prihodnosti
Toda zakon ni zgolj finančna reforma. Pomeni vsebinsko prenovo, ki bo spremenila način, kako učimo in kako se učimo, pa tudi kako kot družba razmišljamo o znanju. Univerze bodo dobile več avtonomije in odgovornosti, da se hitreje odzivajo na spremembe v družbi, znanosti in gospodarstvu. V času, ko tehnologija spreminja skoraj vsak vidik našega življenja, se tudi študij prilagaja realnosti prihodnosti. Novi študijski programi bodo lahko nastajali hitreje in na podlagi resničnih potreb družbe. Tako bomo lahko pravočasno razvijali kadre, ki jih potrebujemo za zeleni prehod, digitalno preobrazbo, umetno inteligenco in druge prebojne panoge.
Študij, ki se prilagaja življenju
Pomembna novost so tudi tako imenovana mikrodokazila, ki predstavljajo novo obliko učenja, s katero bodo ljudje lahko v krajšem času pridobili točno tista znanja, ki jih v danem trenutku potrebujejo za svojo kariero. Namesto dolgoletnih študijev, ki marsikoga odvrnejo, bo na voljo možnost prilagodljivega in usmerjenega znanja, ki sledi življenju in ne obratno. To bo ključno za vse, ki se želijo prekvalificirati, nadgraditi obstoječa znanja ali ostati konkurenčni v hitro spreminjajočem se svetu. Slovenija s tem sledi najboljšim praksam držav, ki znanje razumejo kot gibljivo, dostopno in vseživljenjsko izkušnjo.
Še ena izmed pomembnih sprememb, ki jo prinaša zakon, je časovno prilagojen študij, ki bo nadomestil zdajšnji izredni študij. Ljudem, ki delajo, skrbijo za družino ali preprosto ne morejo slediti klasičnemu urniku, bo omogočeno, da se izobražujejo v ritmu svojega življenja, brez da bi morali pri tem žrtvovati kakovost. Gre za iskren korak k pravični in vključujoči družbi, kjer izobrazba ni privilegij mladosti ali določenega družbenega sloja, temveč pravica in priložnost za vse.
Od vrtca do doktorata
Ob tem velja posebej poudariti tudi enega izmed najbolj pomembnih premikov: vsi študenti– ne glede na to, ali študirajo redno ali prilagojeno – bodo po novem upravičeni do enega brezplačnega študija na prvi in drugi stopnji. To pomeni, da bo znanje postalo resnično dostopno. Ne bo več odvisno od socialnega položaja, časa v življenju ali zaposlitvenega statusa. Vsem se bodo na stežaj odprla vrata univerze – ne le kot simbola prestiža, temveč kot konkretnega mesta priložnosti.
Ta zakon ni osamljen korak. Je del širše vizije prenove celotne izobraževalne verige, od vrtca do doktorata. Pred kratkim smo prenovili zakon o osnovni šoli, ki uvaja razbremenitev učencev in sodobnejše učne pristope. Jeseni sledi zakon o vrtcih, s katerim bo celotna izobraževalna struktura dobila skupno, sodobno in povezano ogrodje. S tem Slovenija postavlja temelje za prihodnost, v kateri bo znanje temelj družbene blaginje.
Ta zakon ni osamljen korak. Je del širše vizije prenove celotne izobraževalne verige, od vrtca do doktorata.
Družba znanja in prihodnosti
Slovenija z novim zakonom o visokem šolstvu jasno kaže, da verjame v moč posameznika, kadar mu ponudimo znanje. Verjame v prihodnost, kjer ima vsak človek priložnost, da razvije svoje potenciale, ustvari dobro življenje zase in s tem prispeva k bolj pravični, ustvarjalni in solidarni družbi. V svetu, ki ga vse bolj zaznamujejo digitalni preboji, umetna inteligenca in globalna konkurenca, lahko naša prednost ostaja in postaja tisto, kar smo gradili stoletja – pametni, ustvarjalni in izobraženi ljudje. Ne s številčnostjo, temveč z odličnostjo. Ne z naravnimi viri, temveč z idejami, znanjem, inovacijami in pogumom za spremembe.
Za Svobodo je znanje eden izmed štirih ključnih razvojnih stebrov. Verjamemo v skupnost, ki bo gradila svojo prihodnost na radovednosti, kritičnem razmišljanju in sodelovanju. Nova zakonodaja o visokem šolstvu je mnogo več kot le zakon. Je dokaz, da zaupamo ljudem. Da verjamemo v njihove ideje, v njihovo moč, da s svojim znanjem ustvarijo boljši jutri. Za sebe. Za Slovenijo. Za svet.
